1.7. Meditacija in njene oblike

Za vsakega začetnika v izobraževanju za terapevta je zelo pomembno, kako bo njegovo delo potekalo, kako bodo definirana pravila dela in na kakšen način bo sprejemal terapevtsko učno snov. V minulih letih je bilo vzpostavljeno pravilo, da mora terapevtsko delo z življenjsko-kozmično energijo temeljiti na načelu »MERITEV – TRANSFORMACIJA – MERITEV«. Ko z merjenjem ugotovimo, da je neko mesto ali stanje organizma brez energije (tu je bolezen ali začetek bolezni!) s transformacijo ali natančneje: s kanaliziranjem pripeljemo energijo na to mesto. Če je to določen organ, bo sprejel energijo in postal zdrav. Telo kot celota sprejme novo stanje in začne proces zdravljenja. Logično je, da na koncu terapevtskega posega oz. po dodajanju energije določenemu organu ponovno izmerimo njegov energetski potencial in preverimo, kako oz. koliko smo bili uspešni.

V dosedanjem delu sem spoznal, da meritve ne bodo predstavljale poseben problem, medtem ko transformacije lahko povzročajo težave tudi izkušenemu in dobremu terapevtu. To se dogaja zaradi tega, ker so transformacije lahko časovno dolge ali drugače zahtevne in jih mora terapevt narediti pravilno. Večdesetletno delo s transformacijami življenjske - kozmične energije me je pripeljalo do tega, da sem transformacije lahko skrajšal na časovni minimum. Še posebej se mi zdi pomembno pojasniti bralcu, da bomo tudi to minimalno obliko transformacije kmalu opustili in da bomo nato delali z mentalnimi prebliski. Pri delu s prebliski je dovolj, da koncentrirano pomislimo na določeno stanje organizma in že se v preblisku izvrši proces kanaliziranja energije in s tem ozdravljenje organizma.

Uspešnost dela terapevta je odvisna tudi od tega, v kakšnem stanju je, ko izvaja kanaliziranje energije, oz. ko izvaja transformacije. Stanje, v katerem se kot terapevt nahajam v času ko izvajam transformacije v praksi popularno imenujemo meditacija. Besedo meditacija lahko razumemo na več načinov. Različne tehnike z Vzhoda pojasnjujejo sisteme meditacije za svoje specifične potrebe, zato je razumljivo, da se temu terminu v literaturi in praksi pripisujejo različni pomeni, kot tudi, da različni avtorji različno gledamo na to aktivnost. Izraz meditacija bom uporabil tudi pri pojasnjevanju sistema transformacij pri terapiji oz. zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo.

Osnovno načelo, s katerim bomo operirali pri izvajanju transformacij, je uporaba MENTALNE KOMPONENTE in MEDITACIJA.

Naloga mentalne komponente, tj. uporabe naših možganov je, da naše misli ustvarijo matrico oziroma program za realizacijo določene ideje. Vse, kar mislimo, spontano ustvarja žive programe, ki čakajo, da bodo realizirani. Številni primeri so pokazali, da če mati odpravlja otroka v šolo in mu želi zabičati, naj pazi na promet, da ne bo prišlo do prometne nesreče (in podobno) ustvarja matrico, da se bo to tudi zgodilo. Ko se otroku res zgodi prometna nesreča, mati napravi drugo napako in opraviči svoje nepoznavanje mentalnih procesov oz. neumnost in trdi, kako je vnaprej vedela, da se bo nesreča zgodila. Dejansko je bila ona projektant in realizator otrokove nesreče.

Če na naše misli dovolj dolgo in koncentrirano delujemo - meditiramo - se bo ta mišljeni vzorec, program-matrica tudi realizirala. Tako, npr., lahko omenjeni primer matere in otrokovega odhoda v šolo uredimo tako, da nesrečo preprečimo, oz. da ne meditiramo o možnosti nesreče. Ne smemo meditirati, misliti idejo, naj otrok pazi na promet: otroka enostavno objamemo in mu s tem damo ljubezen ali ga kratko poljubimo za srečno pot ter pozabimo na možnost nevarnosti na njegovi poti.

Realizacija je sicer odvisna tudi od natančnosti izvajanja meditacije in od psihofizičnega stanja, v katerem se terapevt nahaja. Celotni proces meditacije mora namreč potekati v stanju, ki ga znanstveniki popularno imenujejo alfa-teta stanje. To je stanje nihanja možganskih valov na frekvenci od 7 do 8 Hz, ko se začenja realizacija duhovnih vrednot. Ker ljudje dnevno delujemo v stresnem območju frekvenc v možganskih valovih nad 25 Hz, se moramo prilagoditi za alfa-teta stanje, oz. na trenutek, ko z znižanjem frekvence naša meditacija omogoča, da naše transformacije uspevajo, tj. na trenutek, ko naš notranji jaz začne delovati. Prehod iz stresnega področja ega v alfa-teta stanje notranjega jaza in nazaj v stresno območje lahko definiramo kot »VKLOP -IZKLOP«.

Lepo bi bilo, če teh nujnih preskokov iz enega v drugo stanje ne bi bilo, ker nam meditacija, ko si jo osvojimo, da veliko več. Toda stanje z visoko meditacijsko sposobnostjo, v katerem preskoki niso potrebni, zahteva izredno veliko časa: terapevti bi morali imeti za sabo kilometre in kilometre, ure in leta meditacije z namenom, da bi svoj ego neboleče potisnili ob stran, da se ne bi pritoževal in jih oviral pri transformacijah. To je tudi pojasnilo, zakaj prebivalci na zahodni zemeljski polobli lažje in hitreje osvojimo vklopizklop kot meditacijski pogoj, namesto da bi leta in leta trenirali meditacijo za splošno uporabne sposobnosti.

Vsi tisti bralci, ki so trenirali jogo ali meditacijo, imajo pri spoznavanju pričujoče snovi in pri terapevtskih transformacijah prednost, ker lažje osvojijo podano snov. Trenirali so in vložili dovolj energije, da lahko potisnejo ego ob stran, ter da preidejo v stanje delovanja resnice, notranjega jaza. Tudi tu nam uporaba mentalne projekcije zelo koristi, čeprav jo bomo v celoti rabili pozneje, pri študiju mentalnih prebliskov. Začetnik se pogosto ne znajde med temi različnimi vzhodnjaškimi prijemi in njihovimi nameni. Npr., trening koncentracije za terapevtsko delo ne prinaša dobrih rezultatov. Če primerjamo proces koncentracije s procesom posvečanja pozornosti (v načelu sta to podobni zavestni tehniki), spoznamo, da je koncentracija neuporabna brez vnaprej določenega cilja, medtem ko posvečanje pozornosti izredno veliko prispeva k našemu uspešnemu terapevtskemu delu. Prav tako klasični sistem vizualizacije omogoča razvijanje procesa opazovanja in pregledovanja notranjih organov, čeprav je terapevtsko pregledovanje notranjih organov v praksi popolnoma drugačno. Kratko rečeno: vsakemu, ki spoznava tozadevne tehnike z Vzhoda mora biti jasno, da ga le-te lahko zavedejo in da se mora načrtno zavestno prilagoditi namenu in potrebi terapevtskega dela z življenjsko-kozmično energijo.