2.2. Spoznanja Wilhema Reicha

V prvi polovici dvajsetega stoletja zasledimo načrtne znanstvene preizkuse uporabe svetlobne energije za zdravljenje. Že uveljavljeni ameriški znanstvenik Wilhem Reich je delal preizkuse s sončno energijo, z namenom, da bi jo ulovil, shranil in uporabil za zdravljenje. Povzel in registriral je vsesplošni pojav da se ljudje, obsijani od sonca, drugače obnašajo: da so ljudje dobre volje, vedri in veseli, da se počutijo zdravi, ko je dan lep, sončen; in obratno, da se počutijo slabo, da so slabotni, da niso vedri in radostni, po domače rečeno »poklapani«, če je vreme brez svetlega sonca, oblačno ali deževno.

Njegovo razmišljanje, kako zajeti svetlobno energijo, ki jo je poimenoval orgonska energija, in kako jo potem ponovno uporabiti v praksi, ga je pripeljalo do izdelave tki. zbiralcev svetlobne energije ali orgonskih akumulatorjev. Iz lesa je izdelal omari podobne velike zaboje, ki so bili znotraj obloženi z usnjem in drugimi naravnimi materiali. Te zaboje je pustil na soncu toliko časa, da je material sprejel oz. vsrkal vase sončno energijo. Vanje je nato polagal depresivne paciente, ki so se po tej terapiji počutili mnogo bolje.

Wilhem Reich v ameriški družbi v svojem času ni žel razumevanja, čeprav je bil prvi znanstvenik, ki je namensko uporabil akumuliranje sončne energije, ki je potrebna za življenje, in prvi znanstvenik, ki jo je namensko uporabil za zdravljenje pacientov. Postavil je pravilo, ki se sicer ni dolgo obdržalo, da energijo akumuliramo oz. shranimo, in da jo potem uporabimo. Oče ideje akumuliranja orgonske energije in njene uporabe je umrl razočaran in ponižan.