3.3. Merjenje energije

Znano je, da so energetske komponente merili že v davnini, v starem veku. Prvi inštrument je bila verjetno kar leskova veja. V civilizaciji starega Egipta je cvetelo kot merilec nihalo, ki je še danes v uporabi. Biotenzor in L anteno so uporabljali v posebne namene. Danes so ti inštrumenti, pozlačeni ali posrebreni, dobili celo nenavadne anatomske oblike, ki služijo bolj za demonstracijo in lep videz kot pa za resno delo. Kajti ti inštrumenti zaradi mehanskih lastnosti in nedoseženega stanja zavesti terapevta kažejo ne natančno in lahko večino radiestezistov tudi zavedejo.

Rafaelu Rosenu je, kot rečeno, uspelo odkriti očesni senzor. Ta senzor je uporabil za merilec in večino svojega dela je kontroliral s tem ‘inštrumentom’. Paralelno z njegovim odkritjem so tudi drugi znanstveniki ugotovili, da človeške oči opazno reagirajo na resnico oz. da jo spoznajo in da takrat trznejo, kar je zlasti pomembno, če je pred njimi več rešitev, ali dilema med resnico in neresnico, pravilnim in nepravilnim ravnanjem. To spoznanje so s konkretnimi raziskavami tudi potrdili in uporabili: danes s kamerami in snemanjem oči potnikov ali obiskovalcev pri kontroli na mejnih prehodih, letališčih, v bankah ipd. ugotavljajo, če kdo prenaša prepovedane snovi ali drugače ogroža varnost okolja. Čeprav na različnih osnovah so Rosen in znanstveniki govorili o istem fenomenu.

Očesni senzor je preprosto rečeno spontano nihanje očesnih vek, medtem ko se oko nahaja v določenem položaju, in sicer ko se pogled spusti od horizontalne smeri navzdol, proti tlom. ‘Senzor’ ima vsak človek: razlika je le v tem, da nekaterim ne deluje kot senzor, ker se te funkcije ne zavedajo, ali pa so v nekem izrednem stanju, npr. v stresnem stanju, in so potrebni zdravljenja.

Senzor določimo tako, da nalahno zapremo veke: oči naj gledajo naravnost. Iz tega vodoravnega položaja pogled oz. očesi počasi usmerjamo navzdol in navzgor do začetnega, tj. horizontalnega položaja. Oči oz. pogled ne dvigujemo nad horizont, ker se nad njim nahaja lažni senzor. Oči premikamo dejansko, fizično, nikakor ne samo v mislih. Pri počasnem premikanju očes od horizontalne lege navzdol bodo očesne veke v določenem položaju, oz. pod določenim kotom, samodejno začele utripati. Tu zadržimo oči in pustimo veke da podrhtevajo kratek čas, oz. da se nalahno tresejo, kot da bi utripale. Vekam lahko, če je potrebno, pri tem trzanju zavestno pomagamo da bolj utripajo.

Očesni senzor je vedno v istem položaju in ga ni potrebno vedno znova iskati. Ko postavimo oči pod kotom, kjer smo prvič odkrili da senzor deluje, se veke že zatresejo.V terapevtski praksi se je za tovrstno tresenje vek v položaju senzorja ustalilo popularno ime »blinkanje«. To zaradi tega, ker nam pri utripanju vek izmenoma prihaja svetloba v oči in je pojav oz. gibanje vek podobno delovanju svetlobne utripalke - blinkerja.

Danes prav opisano merjenje z blinkanjem daje najboljše rezultate pri določanju energetskih stanj narave. Če smo dovolj pazljivi, da blinkerja sami namensko ne programiramo, so meritve stoodstotno natančne. Indikacija senzorja je praktično nezmotljiva, ker je senzor vezan na timusno žlezo, ki vedno reagira na energetsko stanje.

Najboljše merjenje energetskega stanja nekega organizma ali organa je direktno merjenje duhovnih komponent z INTUITIVNIM SENZORJEM. Ta senzor je lociran na duhovnem nivoju in ga bomo predstavili, obdelali in uporabljali na tečaju III. stopnje, skupaj z MENTALNIMI PREBLISKI za transformacije. Mentalni prebliski namreč zahtevajo zelo hitra merjenja in tako tudi naš sicer čudoviti očesni senzor postane prepočasen. Delo terapevta z uroki, prekletstvi in magijami zahteva še hitrejša merjenja, zlasti v času blokiranja črno-magijskega delovanja na posameznem objektu ali pri prekinitvi kanala delovanja magije na žive organizme.

Prehod merjenja s fizičnih, mehanskih merilcev na intuitivni senzor je najlažje dosegljiv preko spoznanja lastnosti in delovanja očesnega senzorja. To pomeni, da mora (bodoči) terapevt najprej obvladati ta inštrument, če ne želimo izgubiti mnogo časa za načrtno treniranje in naporna iskanja.

Skalo za merjenje z očesnim senzorjem imenujemo orgonska skala. Čeprav je videti preprosta in nerazvita (ima le deset stopenj oz. ocen za stanja), za delo terapevta popolnoma zadostuje. Ta skala je diferencirana: prvih pet stopenj (1 – 5) uporabljamo za merjenje energij na fizičnem telesu in še drugih pet (6 – 10) na duhovnem telesu. Znana je pod imenom fizična skala. Pri merjenju določenih stanj na fizičnem nivoju lahko uporabimo ob njej že obstoječe skale, kot so to stopinje, odstotki ali metri. V mnogih primerih zdravljenja je to nujno in lahko rečemo, da pri terapijah uporabljamo orgonsko skrajšano fizično skalo (in vse že obstoječe skale) za merjenje posameznih indikativnih lastnosti.

ORGONSKA SKALA 0 ENERGETSKI VAKUM – NI ŽIVLJENJA, življenjska energija ni prisotna, organizem je v vakumu. To stanje je stanje mrtvega komplementarnega partnerja, nesrečnih energij, implatantov, mrtvih duš ipd.

1 ZELO SLABO – ORGANIZEM NI SPOSOBEN OZDRAVETI, oseba ima premalo življenjske energije. To je stanje bolezni in organizem bo težko okreval brez naše terapevtske ali medicinske pomoči.

2 SLABO – STANJE, KO JE ORGANIZEM SPOSOBEN OKREVATI, TODA MORAMO MU MALO POMAGATI ZA HITREJŠE OKREVANJE, oseba ima malo, oz. nima dovolj življenjske energije. Pomagamo mu z energetsko terapijo, tj. dodajanjem življenjske energije. V takih primerih velja, da klasična medicina za to stanje težko določa pravilno diagnozo.

3 DOBRO – ORGANIZEM LAHKO OZDRAVI SAM, ima minimum življenjske energije in lahko okreva brez intervencije terapevta. V teh primerih klasična medicina ne registrira bolnega stanja in ponavadi priporoča gibanje in vitamine.

4 PRAV DOBRO – OSEBA JE V ENERGETSKO KVALITETNEM STANJU, ima zadosti življenjske energije in intervenca terapevta ni potrebna; poseg je potreben le v primeru določenih predpriprav za specifične naloge, npr. terapevta ali športnika.

5 ODLIČNO – OSEBA JE IZJEMNO ZDRAVA; ponavadi so to mladi ljudje, otroci ali tisti, ki se ukvarjajo s športom in redno trenirajo. Ta prvi del orgonske skale imenujemo tudi ŽIVLJENJSKA SKALA in jo redno uporabljamo za terapevtsko delo na fizičnem telesu. (Na duhovnem nivoju velja skala od 0 do 10)

6 STANJE, KO SE OSEBA ZAČNE UKVARJATI Z JOGO IN MEDITACIJO, kjer se pridobiva na duhovni rasti. 7 STANJE, KO SE OSEBA REDNO UKVARJA Z JOGO IN MEDITACIJO, OZ. REDNO MEDITIRA, ali se ukvarja s kakšno drugo duhovno disciplino.

8 STANJE IZBRANIH OSEB, DUHOVNO IZOBRAŽENIH UČITELJEV, VODITELJEV IN GURUJEV

9 STANJE IZJEMNIH IN POSVEČENIH OSEB, MODRECOV IN TVORCEV RELIGIJ, najvišje stanje duhovnih posvetitev.

10 STANJE OSEB V PROCESU TRANSCEDENCE, OZ. STANJE SPOJA S KOMPLEMENTARNIM PARTNERJEM IN NESKONČNO SVETLOBO; NAJVIŠJE STANJE RAZSVETLJENOSTI.

Za aktiviranje očesnega senzorja večina kandidatov potrebuje pomoč in vodenje. Lažje je tistim, ki poznajo oz. obvladajo nihalo in ni odveč priporočilo, naj si ga osvojijo. V začetku so nam lahko v pomoč določene fizične vaje, ki omogočajo, da pridemo hitreje v stanje aktiviranja senzorja. Ena takih vaj je vaja hitrega dihanja, »pasje dihanje«, ki jo priporoča Naomi, ali tek v naravi, na svežem zraku.

Stoje postavimo svoje telo v obliki črke »C«, z glavo sklonjeno naprej, roke visijo ob popolnoma sproščenem telesu. Začnemo izdihovati zrak iz pljuč, kolikor je to možno in obenem skačemo. Sproščeno viseča glava in roke se nekontrolirano premikajo in bremenijo telo. Glasno izdihujemo zrak, da se izdih močno sliši, in obenem pazimo, da se ne udarimo ob kakšen predmet ali da ne pademo po tleh. Ko se nam začne v glavi po malem vrteti, se umirimo, sedemo in preizkusimo delovanje našega očesnega senzorja. Blinker deluje!

V primeru, da kljub temu očesni senzor ne deluje (kar se zgodi samo izjemoma), je potrebna terapevtska intervenca. Terapevt najprej odpre točke odpiranja za senzor, ki se nahajajo nad obrvmi in pod spodnjo veko obeh očes. Razumljivo, terapevt mora ob tem ozdraviti tudi vse travme, strahove in odvisnosti. Opisano zdravljenje izvaja vodja tečaja za terapevta.