3.4. Sprejemna in oddajna roka
Povezava med merilcem (senzorjem) in merilno točko (organizem, organ, mesto) je naša roka, ki ima direkten kontakt z energijo nad konkretnim fizičnim telesom ali neotipljivim telesom na duhovnem nivoju. Merimo vakume in merimo mesta z odvečno energijo. Tako najbolje ocenimo vakum, t.j. brezenergijsko stanje z roko, ki oddaja energijo, in mesta z živim organizmom oz. presežkom energije z roko, ki sprejema energijo.
Energija je pretočna, preko ene roke pride v telo in skozi drugo odhaja ven. Lahko rečemo, da je ena roka sprejemna in druga roka oddajna. Iz prakse vemo, da sta ena in druga roka tako sprejemna kot oddajna, vendar je pri tem vedno ena roka bolj pripravljena za sprejemanje in druga za oddajanje energije. To nam na tej stopnji zadostuje za terapevtsko povezavo in treba je samo še določiti glavno lastnost obeh rok.
Določanje roke sprejemanja in roke oddajanja opravi tisti tečajnik, ki že pozna lastnosti svojih rok in ki je spoznal delovanje očesnega senzorja z lastno prakso. Večinoma sicer to stori terapevt tako, da postavi levo roko z dlanjo obrnjeno navzdol nad desno roko in navzgor obrnjeno dlanjo kandidata in obrnjeno desno roko z navzgor obrnjeno dlanjo pod levo roko in dlan kandidata. Dlani se ne dotikata in sta ena nad drugo: med njima je okoli pet centimetrov razdalje. Kandidat in terapevt merita z blinkanjem in če blinkanje poteka kontinuirano, ima kandidat enake lastnosti rok kot jih ima terapevt: imata isto roko sprejemanja in isto roko oddajanja.
V primeru, da blinkanje pri merjenju oz. potrditvi lastnosti roke takoj preneha, si terapevt prekriža roke tako, da postavi svojo levo dlan iznad leve dlani kandidata in desno izpod desne dlani kandidata. S križanjem rok terapevt hkrati tudi zavrti dlani, da sta obrnjeno postavljeni. Tokrat bo blinker zagotovo deloval, kar pomeni, da imajo kandidatove dlani nasprotne lastnosti kot terapevtove: kandidatova leva je kot terapevtova desna in desna kot kandidatova leva roka.
Po ugotovitvi teh osnovnih lastnosti rok lahko preizkusimo kombinirano delovanja rok in senzorja. Znano je, da mesta brez energije - vakumi odvzamejo terapevtovo energijo iz dlani in da odvečna energija oddaja energijo v dlan: nastaja energijski pretok. Iz tega je razvidno, da bomo pri terapiji in iskanju vakumov uporabili roko dajanja in nasprotno, pri iskanju odvečne energije – elementalov bomo uporabili roko sprejemanja.
Za treniranje tega postopka je najbolj primerno uporabiti navaden plastični kozarec. Plastika je mrtva snov in se obnaša kot vakum. Oči damo v položaj senzorja in z mlahavo, zadosti iztegnjeno dlanjo roke oddajanja potujemo enakomerno nad plastičnim kozarcem. Roka nad kozarcem naj bo približno deset centimetrov nad njim (lahko tudi manj ali več, ker razmik ni natančno definiran). Pozornost posvetimo očesnemu senzorju, ki bo pri prehodu roke nad oz. preko plastičnega kozarca prenehal delovati in nato na zadostni razdalji roke od kozarca nanovo začel blinkati.
Ko občutimo oz. zaznamo obnašanje blinkerja pri preizkusu s kozarcem, ta preizkus ponovimo v dvoje. En kandidat drži plastični kozarec v poljubni legi in opazuje pri drugemu kandidatu delovanje blinkerja: gleda ga v oči. Drugi kandidat blinka in premika roko z leve na desno stran in obratno nad kozarcem, za katerega ne ve, v kakšni legi je. Ko prvi kandidat ugotovi, da je blinker prenehal delati v položaju, ko se je roka drugega kandidata nahajala nad kozarcem, zamenjata vlogi. Kandidat, ki preizkuša, ne sme videti oz. poznati lege kozarca, ker sicer začne delovati njegov ego in s tem ne bo dobil pravega rezultata.
