3.5. Komplementarna energija

Rafael Rosen je na svojih tečajih po naključju ugotovil, da pri srečanju dveh učencev njuna energija naglo naraste. Na začetku ni vedel, kaj to pomeni, toda kmalu je spoznal, da vse, kar je v vesolju, obstoja v dvojem, da je vse povezano v dvoje, kot npr. hladno in toplo, moško in žensko, dan in noč, lepo in grdo, suho in mokro, trdo in mehko, ipd., in da na svetu nič ne obstaja, če ni v opoziciji dvojega. V naravi obstaja vedno tudi drugi ali nasprotni del sleherne kreacije in Rafael Rosen je to dejstvo poimenoval komplementarna energija.

Komplementarna energija je osnovni element bioorgonomije in jo moramo upoštevati pri vseh transformacijah. Kot bomo videli pozneje, je to zakon vseh zakonov v vesolju: dvojnost je aksiom.

Z odkritjem komplementarnih energij je Rosen dopolnil in obogatil svoje univerzalno pravilo za transformacijo iz enega v drugo energetsko stanje, ki ga po Pier Buriju imenujemo sklop vzrokov. To pravilo, nekoliko sicer dopolnjeno, uporabljamo terapevti tudi danes.

SKLOP VZROKOV (npr.: želimo ozdravit strah pred višino); aktiviramo očesni senzor in si mislimo, da v eni roki držimo sklop vzrokov, da nas je strah višine, in v drugi roki komplementarno energijo tega sklopa vzrokov. Premikamo roki, krožimo z njima in začnemo v mislih mešati sklope vzrokov in komplementarno energijo. Prav tako v mislih izgovarjamo: »Vzamemo sklop vzrokov, da me je strah višine plus komplementarna energija tega sklopa vzrokov« in hkrati blinkamo. Ko blinkanje preneha, nehamo mešanje v mislih, ker se je transformacija že izvršila oz. izvedla.

S tem pravilom, pravilom sklopa vzrokov je Rafael Rosen izvedel vse svoje eksperimente in postavil temelje bioorgonomiji.

Svetlobna energija, ki jo v bioorgonomiji uporabljajo kot izvir življenja, je v soncu, ki se nahaja v središču vesolja in ima neskončen potencial. To sonce oddaja energijo vsem bitjem na Zemlji in s tem vzbuja in vzdržuje njihova življenja. Komplementarna energija tega sonca je ‘sonce’ z enakimi potenciali, ki se nahaja v središču zemlje.

Eksperimenti in merjenja so pokazala, da tudi naši predniki močno delujejo na naš organizem, na naš značaj in zdravje. Vzroki so v genih, ki smo jih podedovali, in ki so sestavljeni iz dveh polovic: ene od očeta in druge od matere. Prav tako so tudi naši predniki podedovali genetski zapis od očeta in matere. Merjenja so pokazala, da še sedmo koleno prednikov deluje na naše telo. Na nas torej deluje enako število prednikov po materi in po očetu, kar se matematično natančno izrazi s formulo dva na sedmo potenco: rezultat je 128. Torej, dedno vpliva na naš organizem 128 prednikov po očetu in 128 po materi. Ob tem moramo upoštevati, da ima vsak od naših prednikov svojega komplementarnega partnerja, od katerega je odvisen in s tem da posredno deluje nanj. K našemu številu prednikov (128 x 2) moramo tako dodati še enako število komplementarnih partnerjev, kar podvoji število oseb iz naše predzgodovine, ki delujejo na naš organizem (seštevek je torej 512 prednikov).