6.1. Sklop vzrokov

Za začetek našega terapevtskega dela lahko tudi praktično uporabimo pravilo in naredimo prve resne ozdravitve. S Sklopom vzrokov bomo ozdravili strahove, ki jih pacient že pozna, ali tiste, ki jih bomo pri njem s pomočjo tabele šele odkrili.

Pacienta zaprosimo naj zapre oči in na njem naredimo Merkavo zaradi zaščite obeh.

Vprašamo ga za njegov občutek strahu, z namenom, da ta strah, če ga ima, s pravilom Sklopa vzrokov odstranimo.

1. MERIMO Preverimo s senzorjem, če ta strah res obstoja. Na primer: pri pacientu obstoja strah pred zaprtim prostorom.
2. TRANSFORMIRAMO Uporabimo pravilo Sklopa vzrokov: Vzamem sklop vzrokov, da ima pacient strah pred zaprtim prostorom plus komplementarna energija tega sklopa vzrokov in vse skupaj dam v Merkavo neskončne svetlobe, svetlobnim zdravnikom, da ta strah odpravijo.
3. MERIMO Preverimo s senzorjem, če ima pacient še vedno strah pred zaprtim prostorom. Ugotovili bomo, da tega strahu ni več.
   Prav tako s tem postopkom ozdravimo strahove, ki jih odkrijemo, ko pacient bere strahove s seznama, in ko mi določamo, če je posamezen zapisani strah pri njem prisoten ali ne. Pacient sam zase oz. v sebi bere; besedilo je pred terapevtom skrito in terapevt ne ve, za kateri strah gre.
   Terapevti pri zdravljenju strahov pravzaprav zdravimo negativen vpliv strahu na določen organ. Tako se lahko zgodi, da pacient tudi po ozdravitvi strahu le-tega še čuti, da je strah ostal. Možno je, čeprav dokaj redko, da tak občutek strahu pri pacientu po tretmaju ostane: toda ta strah na organizem ne deluje več, in nanj ne vpliva kot vzrok za bolezen.
   Praktično izvedemo še eno vajo, ki nam bo koristila pri odpravljanju vakuumov:
   MERIMO Preverimo s senzorjem, če ima pacient še vedno strah pred zaprtim prostorom. Ugotovili bomo, da tega strahu ni več.
   Prav tako s tem postopkom ozdravimo strahove, ki jih odkrijemo, ko pacient bere strahove s seznama, in ko mi določamo, če je posamezen zapisani strah pri njem prisoten ali ne. Pacient sam zase oz. v sebi bere; besedilo je pred terapevtom skrito in terapevt ne ve, za kateri strah gre.
   Terapevti pri zdravljenju strahov pravzaprav zdravimo negativen vpliv strahu na določen organ. Tako se lahko zgodi, da pacient tudi po ozdravitvi strahu le-tega še čuti, da je strah ostal. Možno je, čeprav dokaj redko, da tak občutek strahu pri pacientu po tretmaju ostane: toda ta strah na organizem ne deluje več, in nanj ne vpliva kot vzrok za bolezen.
   Praktično izvedemo še eno vajo, ki nam bo koristila pri odpravljanju vakuumov:
   MERIMO
   Pacient sedi pred nami in z roko dajanja odkrivamo pri njem vakuume. Roko postavimo k njegovi glavi oz. ob njo in začnemo blinkati, ko jo počasi odmikamo. Ko blinkanje obstane, gremo z roko krožno okoli glave z dlanjo na isti razdalji. Pot roke zarisuje valj, oz. je podobna ovojnici valja; medtem blinkamo. Ko se blinkanje prekine, je to znak, da smo odkrili pri pacientu vakum in s pravilom Sklopa vzrokov ga ozdravimo.

TRANSFORMIRAMO

Vzamemo Sklop vzrokov, da ta vakum nima življenjske energije plus komplementarno energijo tega ter damo v merkavo neskončne svetlobe, svetlobnim zdravnikom, da temu vakuumu dajo življenjsko energijo, oziroma, da ozdravijo ta vakuum.

MERIMO

Uspeh transformacije preizkusimo tako, da ponovimo prvotni preizkus s kroženjem roke okrog glave pacienta in spremljamo blinkanje in, če se blinkanje ne prekine, ugotovimo da smo vakuum ozdravili.

Po enakem postopku obdelamo celo telo pacienta, ali bolje rečeno gremo po njegovi prvi lupini, po valju energetskega telesa, ter odkrivamo in zdravimo vakuume.

Ob spoznavanju vzroka za bolezen lahko hkrati odkrivamo tudi od kod ta strah izhaja. Ugotovili bomo, da so strahovi, ki jih najdemo nad trebušno prepono, diafragmo, duhovnega izvora, in da so tisti strahovi, ki so locirani pod prepono, vedno fizičnega izvora. Tako prav zagotovo duhove, oz. duha, tj. energetsko telo umrle osebe, najdemo nad prepono, in sicer na ramenih pacienta: praksa kaže, da se nahaja na desnem ramenu.