1.5.   Teorija in praksa

Vsak posameznik si želi, da bi najprej spoznal kako in kaj je potrebno vedeti in znati, oziroma kakšen je postopek dela, da lahko začne vlagati energijo v svoj duhovni razvoj. To mnogim izbrancem predstavlja past, ker se s spoznanjem postopkov dela hitro zadovoljijo, ego jih prevara in mislijo, da so že dosegli in osvojili duhovno zna- nje, da so v svetu energij in da morajo to čimprej prenesti drugim. Ne zavedajo se, da so zgrešili, in da so njihove razlage za obiskovalce njihovih tečajev in predavanj nevarne, zavajajoče in celo vzrok za marsikatero bolezen. Pri nas je nemalo primerov, da so posamezniki turistično obiskali Indijo, prebrali neko ezoterično knjigo, obiskali tečaj za neko ezoterično disciplino in že začeli predavati in učiti druge o duhovnih sistemih in energijah vesolja.

V tej razpravi ne morem obravnavati še tistih, ki so formirali določene šole, napisali knjige iz katerih je razvidno da so zgrešili in da so jim energije neznane, duhovna pot pa ostala nerazumljiva in nejasna. Da ne omenjam posameznike različnih poklicev in njihova prizadevanja, ki na osnovi različnih profesionalnih pogledov pišejo in prepričujejo druge o energijah in duhovnih kvalitetah. Najbolj nerazumljivo je delovanje posameznih psihologov, deklariranih numerologov ali astrologov, in njihova prizadevanja, da bi dokazali da so njihove razlage o energijah pravilne in da se zaradi njihove avtoritete v povedano razlago ne sme dvomiti. Njih podpirajo tudi javna sredstva obveščanja, ki jim dajejo pravico do strokovne razlage duhovnih pogledov in za strokovno ocenjevanje terapevtskega dela posameznikov v naši družbi. To nelogično stanje pogleda na duhovnost s strani informativnih sredstev slovenske družbe vsekakor vpliva in lahko zavede večino posameznikov, in končno z usmeritvijo informacij osiromaši družbo za možnost izbire pravilne poti duhovnega razvoja in izkoriščanja teh božanskih kvalitet.

Praksa (delo in trud) je vitalnega pomena in osnova za dosego duhovnih kvalitet; dobrodošlo je, če je obogatena z duhovnim znanjem in teoretičnim znanjem iz drugih ved; takrat omogoča univerzalno uporabo spoznanih in pridobljenih duhovnih sposobnosti. V začetku vaj za duhovni razvoj posameznika ali terapevta z življenjsko-kozmično energijo, kot sem že omenil, ni potrebna skrb za izobrazbo: potrebno je vaditi in vztrajno vlagati energijo da dosežemo zastavljen cilj tudi brez predhodnega znanja. Na enem izmed tečajev za zdravljenje z življenjsko-kozmično energijo sem povedal tečajnikom še neznano transformacijsko pravilo, in jim naročil naj ga izvedejo, da ga preizkusijo. Rezultat je bil porazen: samo ena kandidatka, ki je prvič v življenju obiskala tovrsten tečaj, je bila uspešna, medtem ko so vsi drugi zgrešili in niso dobili pozitivnega rezultata te transformacije. Na mojo zahtevo, da naj obrazloži izvedbo transformacije in pove, kako je delala, ker je bila edina uspešna, mi je tečajnica zbegano odgovorila: »Naredila sam tako, kakor si nam ti rekel«. Bila je presenečena nad uspehom, še posebej ker ji je uspelo, njenim kolegicam, ki dalj časa trenirajo, pa ne. Iz tega je razvidno, da ni bila obremenjena s predhodnim znanjem, filozofijo in vplivom svojega ega; po poklicu je bila snažilka in se ni obremenjevala z različnimi možnimi pogledi: transformacijo je izvedla tako, kot sem razložil, in je bila zaradi tega uspešna. Ni imela predhodnega znanja o meditacijah, niti ni poznala druge možnosti kot drugi v skupini, v kateri so si tečajniki nalogo vsak po svoje razlagali. Moja pojasnila za transformacijo je izvajala pravilno, medtem ko so drugi tečajniki zaradi delovanja lastnega ega, podprti s predhodnim znanjem in izkustvi, imeli mnogo pomislekov, različnih lastnih razlag in pogledov na postopek transformacije in zato transformacije niso izvedli, kakor je to potrebno: zaradi tega so bili neuspešni.

Nekaterim posameznikom z vajo uspe zelo hitro dobiti dober rezultat, drugi pa se morajo truditi dalj časa. Vse skupaj je vezano tudi na psihofizično stanje posameznika v času dela. Znanstveniki to stanje lahko kontrolirajo na osnovi aktivnosti človeških možganskih valov, ki nihajo pod osem utripov v sekundi, in to je trenutek, ko nam aktiviranje lastnih duhovnih komponent začne dajati pozitiven rezultat. Ni odveč omeniti, da ima ego povsod prste vmes in da ga je treba prilagoditi našemu delu, oziroma pripraviti, da sodeluje v kompletnem procesu duhovne aktivnosti.

Zgoraj omenjene primere in navodilo oziroma opozorila na nevarnosti usmerjene uporabe določenega znanja za duhovni razvoj posameznika lahko uporabimo kot univerzalno pravilo tudi za vse aktivnosti v fizičnem življenju, ne glede na kaj se nanašajo, bodisi za družino, politično opredelitev, religijo, izobrazbo, hobi in podobno. Duhovni zakoni so vezani za naše življenje, zato je spoznanje teh pasti in vplivov na posameznika koristno in potrebno, ker je brez teh blokad omogočena neovirana pot v mirno stanje meditacije, ki je nujno za delo na nivoju energij, na duhovni poti in pri spoznavanju realnosti v svetu okrog nas.

1. Naučimo se postopka dela za določeno duhovno aktivnost. Poskušamo biti natančni, in, kar je zelo pomembno, ne smemo razmišljati o postopku dela, o tekstu transformacije, ga ocenjevati, dvomiti vanj ali ga popravljati. Vzamemo ga za trdno resnico.
2. Začnemo vlagati energijo, ponavljati postopek dela toliko časa, da dosežemo uspeh in da izbrani postopki postanejo sestavni del naše osebnosti. Kot nagrado za to delo bomo prejeli priznanje v duhovni obliki, postali bomo zelo uspešni pri izvajanju zdravljenja z življenjsko-kozmično energijo, imeli bomo vedno pozitiven rezultat.