10.6. Naloga življenjsko-kozmične energije
Organi za pravilno funkcioniranje pri nepoškodovanih genetskih programih, potre- bujejo energijo, t. i. življenjsko-kozmično energijo, ki jo dobijo iz okolja preko točk odpiranja, preko čaker. Na primer, zdrave ledvice imajo natančno določeno stopnjo prisotnosti življenjsko-kozmične energije, medtem ko bolne ledvice izgubijo potrebo po energiji in posledično ostanejo tudi brez zaščitne energije, kajti bioenergije okrog ledvic ni, oziroma upade. Tako lahko rečemo, da so ledvice ali katerikoli drug organ zdrave, če sprejemajo dovolj življenjsko-kozmične energije za svoje delovanje in če okrog sebe ustvarjajo bioenergetsko zaščitno polje. V primeru, da ledvice ne sprejemajo življenjsko-kozmične energije, začnejo delovati oslabelo, ostajajo brez bioenergetskega polja in imamo jih lahko za bolne.
Možgani kontrolirajo energetsko stanje na ledvicah oziroma na vseh delih telesa preko aktiviranih genetskih programov. Na področju funkcioniranja organov nastane težava, ker možgani sicer kontrolirajo program za delovanje organov in če se kateri od programov poškoduje, genetsko poškodbo možgani le površno registrirajo in brez vmešavanja dovolijo nadaljnje delovanje poškodovanega programa in razvoj bolezni. Lahko bi rekel, da možgani sprejemajo poškodovani genetski program za delovanje v organizmu kot da bi bil nepoškodovan, kljub temu da telo začne nepravilno funkcionirati. Ko virus napade organizem, poškoduje določen genetski program, telo začne moteno funkcionirati in začne se razvijati bolezen. Primer je podoben računalniškemu programu, kjer dodatni ali zlobni program poruši strukturo osnovnih ukazov in program postane neuporaben, ne deluje več kot bi moral po osnovnem zapisu. Podobnost med organizmom in računalnikom je velika, in zaradi tega so zlobnemu programu, ki uničuje osnovne računalniške sekvence, strokovnjaki dali ime »virusni program«.
Navkljub večdesetletnemu delu in testiranju nisem še prišel do natančne ugotovitve, zakaj možgani tako pomanjkljivo, oziroma nemarno kontrolirajo delovanje organov in dovolijo da le-ti obolijo. Vsak genetski delovni program za organe ali za celo telo ima v rezervi v DNK strukturi od štirideset do dvesto enakih sekvenc za isti program. To je rezervna in varnostna konstrukcija, ki skrbi, da se v času poškodbe genetskih programov lahko iz tega rezervnega sestava program povsem obnovi. V primeru, da virus poškoduje genetski program, bi po pričakovanju možgani zamenjali program in, v našem primeru: ledvice, bi ponovno začele pravilno delovati. Možgani v primeru bolnih ledvic aktivirajo le obrambni sistem v telesu in začne se obračun z boleznijo. Le v skrajnem primeru, ko deluje ob obrambnem sistemu v telesu še pomoč od zunaj, možgani registrirajo slabo stanje in popravijo poškodovani genetski program, oziroma ozdravijo bolne ledvice. Ledvice začnejo normalno funkcionirati šele ko se sanirajo posledice bolezni: ko možgani z obrambnim sistemom bolno stanje popravijo, ko na ledvicah ni več motilnega stanja in ko sprejmejo energijo za lastno zdravo delovanje.
Za vsa stanja bolezni se tudi sprejem življenjsko-kozmične energije v organih različno odvija: energija se dovaja skozi točke odpiranja oziroma čakre. V primeru, ko so ledvice zdrave, imamo največjo potrošnjo življenjsko-kozmične energije in najmočnejše bioenergetsko polje okrog ledvic. Če pa ledvice začnejo obolevati, je potreba po življenjsko-kozmični energiji vse manjša, energetski pretok upada in tudi bioener- getsko polje se sorazmerno zmanjšuje. Skrajni primer:ko ledvice odpovedo, ni več potrebe po življenjsko-kozmični energiji. In s tem tudi bioenergetsko polje izgine.
Energetsko stanje bioenergije na vsakemu organu ali posameznem delu telesa je premo sorazmerno zdravstvenemu stanju organa ali dela telesa. To nam daje možnost, da z merjenjem tega polja natančno definiramo stopnjo bolezni ali primanjkljaj energije na vseh organih, sistemih v telesu ali na celotnem organizmu.
