11.2. Poznavanje anatomije telesa

V drugi knjigi zdravljenja z življenjsko-kozmično energijo sem omenil, da za energetska zdravljenja ni potrebno podrobno poznati anatomijo človeškega organizma, ker se energija pretaka na mesta, kjer ni energije, in ponavadi zajame del telesa, kjer je oboleli organ. Pri mentalni kirurgiji pa moramo zelo podrobno in natančno poznati anatomijo telesa, lego, zunanjo in notranjo obliko organov, njihove lastnosti, kot tudi povezave med organi. Poznavanje lege določenega organa omogoča, da ob mentalni kirurgiji uporabimo še druge metode zdravljenja, kot je na primer zdravljenje z rokami. Vsak terapevt, ki ima določeno prakso, je natančno spoznal anatomijo telesa, in mu na nivoju zdravljenja z mentalnimi komponentami oblika organov ne predstavlja problem: problem nastane pri spoznavanju drobnih delov v telesu, kot so ožilje ali živčni sistem.

Poznavanje strukture tkiva mišic, črevesja ali živega dela okostja omogoča, da lažje pristopimo k deformiranemu delcu, ali bolje rečeno: spremenjeni obliki organa, ki jo je potrebno ozdraviti. Z odstopanjem od normalnih dimenzij organi pokažejo, kolikšne posledice je bolezen že pustila na njih in kaj je potrebno storiti, da se bo organ z zdravljenjem povrnil v normalno obliko in v zdravo stanje. Posamezni primeri, kot so kamni v žolčniku ali ledvicah, in njihov mentalni prikaz, morajo imeti identično sliko s sliko, katero dobimo pri gledanju z medicinskimi napravami, aparati. Prav tako poznavanje oblik ožilja omogoča primerjavo na obolelem mestu in detekcijo določene deformacije, katero je potrebno ozdraviti. Predvsem gre za zožitve pretočnih kanalov, oblike zamaškov ali zaprtje kanalov, kot je to primer pri limfnem obtoku.

Slike obolelih organov, njihove spremenjene oblike, katere zasledimo v strokovni medicinski literaturi, dajo možnost direktne primerjave z zdravimi organi, omogočajo lažji pristop k zdravljenju in kirurški intervenciji. Vsi ti pripomočki, slike, modeli in podobno, prispevajo veliko koristnega k pripravi za delo na mentalnem nivoju in k možnosti uporabe mentalne kirurgije pri zdravljenju.