12.6. Življenjsko-kozmična energija

Duša, ta vrhovni princip stvarstva, v sodelovanju z egom vodi preko možganov vse genetske programe in procese, ki potekajo v organizmu; duša z egom je, oziroma sta odgovorna tudi za vsa naša različna obnašanja v okolju v katerem živimo in delamo. Vseobsežni sistem funkcioniranja našega organizma bi odpovedal, če duša in možgani ne bi za potrebe delovanja organizma imeli primerno gorivo oziroma energijo. V bežni primerjavi z avtom je voznik kot duša avtomobila brez moči, ko mu zmanjka goriva za delovanje motorja z notranjim izgorevanjem v pogonskem delu avtomobila. Prav tako duša človeka ostane brez moči, če možgani za potrebe organizma nimajo na razpolago primerne energije. Zastonj bo, če duša s komandami sili v možgane: če tem možganom primanjkuje energije, bo telo prenehalo delovati, kljub dobremu prizadevanju duše in možganov.

Mnoge ezoterične smeri učenja in tudi znanstvene raziskave potrjujejo dejstvo, da je človeški organizem podoben univerzumu, le da je uokvirjen in omejen v podobi človeškega telesa. To potrjuje dejstvo, da naše telo potrebuje univerzalno gorivo, energijo za svoje funkcioniranje. Znane in neznane energije so prisotne v skupni energiji, ki napaja vsak del našega telesa. Vse energije, katere vsebuje vesolje in naša Zemlja, so sestavni del te univerzalne energije, ki jo lahko enačimo z gorivom. Duša potrebuje univerzalno energijo, katera prihaja iz vesolja, in je zatorej logično, da bo ta energija življenja odvisna od vseh sprememb, ki nastajajo v vesolju ali na Zemlji. Dogajanja v vesolju naš organizem občuti in če so te spremembe vitalnega pomena za delovanje telesa, se spremenijo njegovi parametri funkcioniranja in organizem začne delovati po načelu teh sprememb.


Ne bo odveč, če ponovim, da univerzalna energija, ki je primerna za naš organizem, prihaja iz obstoječega univerzuma in jo zaradi tega lahko imenujemo kozmična energija. Drugi pogoj, ki ga potrebuje organizem za pravilno funkcioniranje, so energije, ki jih ima kraj, kjer prebivamo, oziroma pogoji, ki jih nudi v našem primeru življenje na Zemlji. Energiji kozmosa moramo prišteti še ugodnosti življenja na Zemlji, tako da gorivo, ki omogoča funkcioniranje našega organizma lahko definiramo kot življenjsko (pogoji na Zemlji)-kozmična (energije iz vesolja). Življenjsko-kozmično energijo lahko imenujemo tudi drugače, toda vsebinsko mora izpolnjevati omenjene pogoje in v lastni vsebini imeti vse nam ljudem znane in tudi neznane vire energij vesolja.


Naše telo sprejema energijo iz okolice in okrog sebe ustvarja zaščitno bioenergetsko polje, auro. Bioenergetsko polje okrog našega telesa je pri zdravem človeku homogeno, videti je kot izžarevajoči balon jajčaste oblike. Lastno aurično zaščitno energetsko polje predstavlja oviro za pretok življenjsko-kozmične energije, katera v obliki vrtincev oziroma koles, v Indiji jim rečejo čakre, ustvarja in omogoča pretok, oziroma pot do vsakega dela organizma. Čakre lahko razlikujemo med sabo po njihovi obliki in mestu nastajanja. Na Vzhodu oblike teh energetskih vrtincev razvrščajo po notranji obliki, za merilo ustvarjenih energij pa so vzeli lotosov list. Na primer, čakre vezane za fizične komponente imajo štiri do šestnajst listov, medtem ko ima temenska čakra za potrebe možganov 998 lotosovih listov. Lotosov list v vsaki čakri lahko pomeni različno energijo in lahko bi sklenili da možgani preko temenske čakre sprejemajo in uporabljajo največ različnih energij za svoje potrebe. Posamezni organi telesa sprejemajo različne delčke iste energije, in preprosto bi lahko predpostavili, da je nešteto različnih energij v sestavi energije življenja, vendar temu ni tako. Na primer, svetloba je elektromagnetno valovanje, toda tudi radijski in televizijski prenosi informacij so prav tako elektromagnetno valovanje: univerzalnost življenjsko-kozmične energije je v tem, da vsebuje celoten spekter valovanj, nihanj. Posamezni organi v telesu za svoje delovanje lahko črpajo samo en delček energije, v našem primeru bi lahko rekli da izkoristijo samo en frekvenč- ni pas elektromagnetnega valovanja, na primer, svetlobni del spektra. Zvok je le omejen interval nihanja mehanskih delcev, ki ga registrira naše uho, medtem ko so v sestavi energije življenja, življenjsko-kozmični energiji, zaobsežena vsa možna mehanska nihanja.

Naši današnji pogledi na energije so začetniški in znanstveno nedognani, zato lahko v ezoteričnih in znanstvenih razpravah zasledimo nagnjenja posameznikov da bi posamezne energije predstavili kot pravi vir energije, potrebne za življenje. To so pasti neupoštevanja univerzalnosti človekovega organizma in primerne energije, katera mu je nujno potrebna za normalno delovanje. Vsak organ ali sistem funkcioniranja v organizmu potrebuje sebi primerno energijo, zato je tudi razumljivo, da bo delno delovanje posameznih energij ustrezalo samo enemu delu organizma. Globalno delovanje z delno energijo na naš organizem pomeni, da damo gorivo samo enemu delcu telesa, drugi deli organizma pa bodo prikrajšani za potrebno gorivo in bodo začeli delovati upočasnjeno. Velikokrat nas v to zavedejo naši slabi senzorji, kot sta na primer vid in sluh, ki nam zaradi omejenega opazovanja, to je samo delnega uvida v spekter energij, prikažejo lažno sliko dejanskega stanja. Človeku so potrebne naprave in merila, da razširi zmožnosti svojih čutil in vpogleda v širino in univerzalnost energij okoli nas.

Zdravljenje z barvami je primer uporabe delnega pristopa k dovajanju energije v človeški organizem. Vidni spekter je zanemarljivo majhen del spektra elektromagnetnega delovanja, in ena sama barva je del tega vidnega spektra. Iz delčka elektromagnetne energije, samo iz njenega vidnega dela, vzamemo en ozek del, eno barvo in ga uporabimo za zdravljenje, kar bo zagotovo dalo samo majhen in delen vpliv terapevtskega prispevka za naš organizem. Posledica takšnega delovanja je lahko usodna za delovanje organizma, ker v primeru da močno zdravimo srce z delovanjem ene barve lahko s tem povzročimo, da močan pritisk povzroči poškodbe v oslabelih ledvicah ali možganih; če bi to grobo primerjali z delovanjem avtomobila, bi s popravljenim in močnim motorjem, pri hitri vožnji, povzročili hude poškodbe starih delov, na primer koles, in povzročili prometno nesrečo z nepredvidljivimi posledicami.

Terapije, pri katerih delujemo z zvokom na človeški organizem, dajo enak rezultat kot v opisanem primeru uporabe svetlobnega spektra, oziroma delnega učinkovanja posameznih energij na naše telo. V našem okolju zasledimo posameznike, ki zdravijo z zvokom, pridobljenim iz različnih za to primernih metalnih krožnikov. Z ritmičnimi udarci v krožnik pridobimo zvok, ki naj bi v našem organizmu imel efekt zdravljenja. Različno veliki krožniki dajejo različne tone, ki jih ti zdravilci usmerjajo na pacienta. To zagotovo lahko da nek pozitiven rezultat na delovanje posameznih organov v telesu, ki takšno energijo potrebujejo, nikakor pa ne velja, da ta delček energije pozitivno deluje na celoten organizem. Tehnika zdravljenja z zvokom teh posameznikov, ki tepejo metalne krožnike, je bolj podobna nekontrolirani vaji aerobike kot pa zdravljenju. Ne bom rekel, da je to improvizacija na tibetanske vaje z zvokom; iz znanja, pridobljenega v dolgoletni praksi, lahko zatrdim, da zdravljenje z zvokom da le delno ozdravitev posameznih organov, ki to energijo potrebujejo.

Primerov delne uporabe energij za zdravljenje je nešteto, kar je samo dokaz, da smo v razvojni fazi oziroma komaj na začetku odkrivanja vplivov energij za naše telo. Delovanje z lastno energijo telesa, bioenergijo, bi dalo dober rezultat na pacientu, toda samo v primeru, če bi bila energija terapevta čista, neokužena in podobna pacientovi energiji telesa, kar je v današnjem času nemogoče. Evolucijski procesi in prenašanje poškodovanih genov na potomce so spremenili končno energetsko sliko vsakega posameznika tako, da ne najdemo dveh enakih energij telesa. Aura vsakega posameznika, oziroma njegova bioenergija, vsebuje vse poškodbe in deformacije genov pridobljenih skozi življenje kot tudi tiste, ki jih je terapevt nasledil od prednikov. Zdravilci z bioenergijo imajo še dodatno okužen energetski sistem, ki ga je okužil energetski sistem pacientov, katere so zdravili, tako da to okužbo prenašajo naprej na druge bolnike. Delo bioenergetikov večkrat razlagam kot delo kirurga, ki pri tem uporablja nerazkužene pripomočke: na primer s skalpelom in z umazanimi rokami opravlja kirurške posege. Kirurška operacija bi sicer lahko uspela, toda pacient se bo okužil, dobil bo nove bolezni, in verjetno bo podlegel tem okužbam. Nekdaj je za takšne primere zdravljenja krožil vic: »Operacija je uspela, pacient je umrl«

Življenjsko-kozmična energija je univerzalna energija Zemlje in kozmosa, katera ima vse parametre potrebne za univerzalno telo, za človeški organizem kot uresničitev božanskega principa vesolja. Človek je vesolje v malem, kaznovan tako, da mora funkcionirati v kletki lastnega telesa, in da mora funkcionirati ujet v kletki, na Zemlji. S svojim znanjem in izkušnjo človek poskuša biti Bog ali ga vsaj delno nadomestiti, zato ni čudno, da pri tem trpi narava.

arrow_right_alt