2.2. Humanoidi

Roboti, ki imajo človeško obliko in nalogo, da posnemajo človeka, se imenujejo humanoidi. Prej bi se reklo, da danes z izdelavo teh robotov njihovi izdelovalci bolj prikazujejo, koliko je neka tovarna tehnološko sposobna za vrhunske izdelke, kot pa koristi za človeka od takih naprav. Te naprave so vrhunske konstrukcije, ki v končni fazi tehničnega razvoja lahko v posameznih sposobnostih presegajo vse znane zmožnosti človeka. Popularni humanoid je vsekakor nogometaš, ki je sposoben samostojno igrati nogomet, aktivno sodelovati v nogometni ekipi in presojati o taktiki igre. Na Japonskem že izdelujejo človeku podobne robote s plastično glavo, tako podobno videzu avtorja, da ko hodita eden zraven drugega težko ločimo, kdo je človek in kdo robot.

Delovne funkcije v robotu človeka, v humanoidu, najbolje ponazarjajo primerjavo z originalom, s človekom samim. Robota je ustvaril človek, človeka pa je, po svoji podobi, ustvaril Bog. Robotov procesor so možgani človeka, njegovi računalniški programi so DNK programi v človeškem telesu in tako lahko najdemo primerjavo za cel človeški organizem, kar je logično, ker je robot konstruiran po sistemu primerjanja s funkcijami v človeku. Danes še težko rečemo, da je robot tako vsestranski, da lahko zamenja človeka, in ni se treba bati, da bi te naprave napadle človeka, kot to prikazujejo v znanstveno fantastičnih filmih.

Na tem mestu je naša skupna naloga, da s pregledom različnih strojev in procesov njihovih razvojev razumemo človeško telo in s primerjanjem različnih pretvorb energij in sistemov funkcioniranja spoznamo oziroma pridemo do zaključka, da človek deluje v skladu z zakoni narave. Pot spoznavanja človeka in njegove odvisnosti od naravnih zakonov omogoča presojo o možnosti vpliva na te zakonitosti z nalogo vzdrževati zdrav organizem.