3.1. Zemlja in vesolje
Zemlja v sončnem sistemu vesolja dobi največ energije iz sonca. Sonce oddaja energijo na vse strani in verjetno je prav lega Zemlje v sončnem sistemu omogočila, da so se ustvarili pogoji za življenje, ki ga poznamo danes. Vplivi vseh drugih dejavnikov, kot so planeti, galaksije in podobno, enakovredno sodelujejo v kreiranju energij na Zemlji. Lahko rečem, da je Zemlja s svojo energijo ustvarjala življenje na
njej ali pa da so živa bitja izbrala Zemljo in njene pogoje za življenje. V obeh primerih pridemo do zaključka, da je pri kreiranju stanja na Zemlji vedno prisotno neko dogovarjanje, neko posebno stanje v vesolju, ki je zaslužno ali odgovorno za obstoj živih bitji. Ta dva podatka, da je življenjsko-kozmična energija vsepovsod okrog nas in da imajo živi organizmi nek sistem energetskega upravljanja pri sprejemanju te energije, je odločilnega pomena za razumevanje in delovanje energetskih procesov v našem telesu.
Na zemlji, pod zemljo in nad zemljo se nahaja vse, kar je potrebno za žive organizme. Tu je gonilna energija za pogon življenja oziroma življenjsko-kozmična energija, tukaj so vsi faktorji, ki omogočajo raznovrstnost živih organizmov, tukaj na Zemlji smo sedaj in bomo tudi pozneje. Ni potrebno svojo pozornost usmerjati nekam v vesolje, zamišljati različne baze, lokacije, neke svetove višjega ranga, ki se nahajajo nekje izven Zemlje in podobno, ker se vsi procesi, ki jih doživljamo na Zemlji, dogajajo tukaj kjer živimo.
Naše življenje na Zemlji nima neke črte ločnice od vesolja, ker je življenje na Zemlji in tudi Zemlja sama sestavni del kompletnega kozmičnega sistema, ki je za človeka še vedno težko razumljiv. Neskončnost in nič v vesolju sta podobna začetku ali koncu oziroma koncu in začetku. Iz fizike poznamo, da se energije, ki jih danes uporabljamo na Zemlji, ne morejo izgubiti in da se z razdaljo od njihovega pretvorbenega izvora izgublja intenziteta, upada njihova moč, kar se bistveno razlikuje, oziroma kar se ne da primerjati z duhovnimi energijami. Ne zaradi tega, ker je morda človek zgrešil v definiranju zemeljskih energij, ker so te prav tako energije vesolja, temveč zaradi tega, ker smo zaradi matematičnih modulov, enačb za dokazovanje njihovih lastnosti morali postaviti te energije v določene okvirje.
Duhovne energije nimajo teh človeških ali fizikalnih omejitev in jih moramo zaradi tega vzeti in analizirati kot nedefinirane, obstoječe povsod in kot celotne, kompletne energije. Prav tako moramo fizikalne energije končno osvoboditi teh okvirjev in jim dati kozmične lastnosti oziroma moramo kritično zastaviti naše poglede na Newton- Einsteinove dokaze o energijah na Zemlji. Energije, znane na Zemlji, je potrebno izenačiti z duhovnimi energijami, sneti z njih omejitve, postaviti nov matematični model, vsaj v začetni fazi za tisti del energij, ki nam je potreben za razumevanje naravnih zakonov v vesolju, ki so pomembni za naše življenje. Danes togo pojmo- vanje fizikalnih zakonitosti hudo zavira pojmovanje naravnih ali duhovnih načel in onemogoča posamezniku, da sprejme, da razume svet energij in da stopi korak naprej v pojmovanju vesolja in širitvi svojih spoznanj na višji nivo zavesti.
Življenjsko-kozmično energijo ne moremo postaviti v okvirje, jo omejiti v znane matematične module in ji dati samo zemeljske lastnosti, čeprav to lahko naredimo, toda samo za tisti njen segment, ki je ozko vezan za pojmovanje zakonitosti klasične fizike. To je kozmična energija, katera deluje brez komponente razdalje in časa, ker je tu in povsod, in ni omejena v nobenem oziru. Tako bomo za življenjsko-kozmično energijo uporabili duhovna znanja in praktične dokaze o točnosti delovanja in možnostih za njeno uporabo, zlasti za potrebe zdravljenja.
