3.4.   Telo in energije

Naše telo ni tako samostojno kot ga v splošnem vidimo: vezano je na pogoje, katere od njega zahteva naš planet. Odvisno od energije življenja, oziroma življenjsko-kozmične energije, katera ne postavlja posebnih zahtev: nahaja se tukaj, okoli nas, in jo lahko organizmi vsestransko izkoriščajo, medtem ko Zemlja zahteva izpolnitev vseh njenih pogojev. Človeški organizem mora izpolnjevati tako prve kot druge po- goje za življenje. Zemeljske pogoje človek pri spremenjenih zahtevah okolja rešuje

s tehničnimi sredstvi, kozmične pogoje pa še ne zna spreminjati, zato predstavljajo nevarnost za njegov organizem: če jih ne upoštevamo, lahko postanejo osnovni vzrok za bolezen.

Pri razlagah o energijah in človekovem telesu še vedno lahko rečem, da se človeški organizem obnaša kot stroj in da ga lahko s temi grobimi parametri tudi primerjamo. Na primer, pri avtomobilu se v pogonskem delu motorja izkoristi bencin, oziroma gorivo. Zgorevanje bencina v motorju ustvarja mehanično silo, katera omogoča, da avtomobil deluje, vozi, in da je uporaben. Okrog motorja, kjer poteka zgorevanje, bomo zasledili toploto, toplotno energijo, ki je pravzaprav, načeloma, izguba pri pretvorbi energij. Konstruktorji avtomobila so to izgubljeno energijo uporabili za ogrevanje kabine avtomobila in s tem v zimskem času, ko je temperatura okolja nizka in ogrevanje kabine nujno potrebno, zmanjšali izgube obratovanja. Če vse to v grobem primerjamo s človekom, zasledimo podobnosti: avtomobil za pogon izkorišča, rabi bencin, človek za svoje delovanje izkorišča, rabi življenjsko-kozmično energijo; posledica delovanja motorja v avtomobilu je temperatura, oziroma izgubljena energija, ki se nahaja okrog njega; prav tako človek celo življenje iz sebe oddaja energijo, ki odhaja v prostor okoli njega. Pri motorju zasledimo, da je energija okrog njega preprosta energija toplote, medtem ko je pri človeku ta energija kompleksna in ne tako preprosto opazna in razumljiva, a kljub temu lahko ta dva stanja v grobih točkah uspešno primerjamo.