4.2.   Rojstvo otroka

Proces formiranja vseh organov in sistemov v telesu duša zaključi z rojstvom otroka. Ta programirani proces formiranja otroka od oploditve do rojstva, ki se ga ne zavedamo, duša izvaja v sodelovanju z materjo. Mati deluje na razvoj otroka s fizičnim in energetskim telesom, iz česar sledi, da so lahko vse bolezni ali deformacije v telesu matere (kot je to vpliv tablet, kajenja, alkohola, mamil in podobnega) moteče in da lahko pustijo vidne deformacije na rojenem otroku. Duša je zelo močan faktor pri razvoju otroka, kar je vidno, na primer, takrat, ko matere s turbekulozo rodijo otroka brez te bolezni. Z energetske strani vsa psihofizična stanja matere, kot so to strah, travme, stres in podobno postanejo vzrok za bolezen in povzročijo vidne posledice na razvoj otroka. Nekatere kulture »primitivnih« narodov imajo zaradi tega učinka poseben odnos in oblike obnašanje do nosečnic in jih ne obremenjujejo z vsakodnevnimi problemi. Nekatere nosečnice dobro prenašajo nosečnost; bolje rečeno: za njih nosečnost predstavlja normalno stanje in se s tem »drugim stanjem« ne obremenjujejo. Najbolj pogosto je to stabilno stanje, ki ne vpliva na razvoj otroka; v primerih, ko to ni prvi otrok, se tudi takrat, ko se v času nosečnosti zgodijo težke travme (kot je na primer ločitev od partnerja), ki ustvarjajo močan stres, nosečnica ne pusti vidnih posledic na razvoj in formiranje otroka.

Trenutek rojstva ustvarja dogodek velikih sprememb in močnih udarov in stresov na otrokova čutila in psiho. Samo fizično rojstvo in ločitev od matere za otroka predstavlja vizijo kot da iz teme skozi tunel potuje v močno svetlobo in zaradi tega dolgo po rojstvu drži oči močno zaprte. Okolica bombardira njegov slušni sistem z različnimi zvoki, govorico, včasih glasbo, šumi strojev in podobno in ni čudno da novorojenček takoj po rojstvu ta stres izraža skozi jok. Jok je znak tudi za to da je otrok začel dihati in zagotavlja okolici, da je z njim vse v redu. Najhujši stres za otrokovo telo je trenutek, ko babica zaradi tega, ker otrok ni zajokal, otroka udari po ritki. Ta stres povzroči hude posledice in je lahko vzrok za motnje in bolezni na dihalnih organih otroka: karakteristična bolezen za ta primer je astma.

Otrok z rojstvom pridobi pravico za samostojno odločanje, za kar je še nesposoben in je potrebno osemnajst let skrbi za pridobivanje človeških izkustev. To so leta zrelosti, mature, otrokove vzgoje in predstavljajo edini primer v naravi, da neka vrsta tako dolgo skrbi za svoje potomce. Proces pridobivanja pravice do samostojnega odločanja poteka po ustaljenem vrstnem redu in otrok razvija svoje inteligenčne sposobnosti do sedmega leta starosti; pri dvanajstem letu, v letu pubertete, se vidno in psihično začnejo kazati razlike med spoloma, v spolnosti, in na koncu pri sedemnajstem letu otrok formira svoj značaj. Osemnajsto leto je v zakonodaji sprejeto kot zrelostno leto, eno leto po formiranju karakterja, in starost, s katero kot zrel človek lahko odgovarja za svoja dejanja.

Najbolj vreden oziroma najpomembnejši del vzgoje za otroka je obdobje od rojstva do sedmega leta starosti. To je obdobje razvoja sposobnosti za reševanje vseh ključnih problemov, ki so pozneje za življenje odrasle osebe najbolj koristni. Po rojstvu otrok še nima izkustev in moči presoje, da bi lahko sam odločal, zato vsak registriran dogodek posnema in se tako s posnemanjem uči. V teh zgodnjih letih pravilna vzgoja otroku prispeva največ koristnega: otroci, ki so vzgajani s prisilo, tepežem, prepričevanjem, prepovedmi ali kaznovanjem v sebi zatrejo lastne kreativne

sposobnosti in so za kasnejšo vključitev v življenje odraslih najmanj pripravljeni. Z druge strani, če otroku pomagamo in mu s primeri pokažemo rešitve za določene probleme, nas otrok začne kreativno posnemati, oziroma delovati podobno in s tem razvija svoje psiho-fizične lastnosti.

Drugi del v razvoju je obdobje, ko se pri otrocih fizično razvijejo spolni organi in s tem prepoznamo vidne razlike med spoloma. V nekaterih družbah velja prepričanje, da so ženske takoj po puberteti pripravljene za materinstvo, oziroma sposobne za reprodukcijo, in jim zato omogočajo spolne odnose oziroma poroke. Moški nekoliko zaostajajo (ali se nam to tako dozdeva) ker nimajo tako velike obveznosti pri vzdrževanju vrste. Ženske so božanske, one omogočijo, da se z rojevanjem obdrži vrsta v naravnem okolju, iz česar logično sledi, da bi ženske morale v družbi imeti veliko več pravic, kot jih imajo danes. Moški so zaradi fizične nadvlade prevzeli vodstvo v družini in v vodenju družbe in so iz teh vzrokov oziroma zaradi svoje zaščitniške naloge zasužnjili žensko.

Tretje obdobje je čas za maturo, obdobje zrelosti in formiranje značaja za moškega in žensko. To je prelomnica med otroštvom, kjer je mladostnik za vsak svoj prekršek dobil grajo in hkrati pomoč družbe da lahko napako popravi, in odraslo osebo, ki sama odgovarja za vsa svoja početja in v primeru zakonskega prekrška mora odslužiti zasluženo kazen. Zanimivo je, da tisti, ki je sebe izuril, na primer, za krajo do sedemnajstega leta, celo življenje v sebi nosil to lastnost. Eno leto po tem se otrok šteje za zrelo osebo in sam formira svoja stališča na osnovi znanja in izkušenj, na njihovem temelju odloča sam, oziroma je pridobil svoj ego. Pravzaprav otrok takoj po rojstvu začne izsiljevati, uveljavljati svojo še nedefinirano voljo in staršem se to zdi neprimerno obnašanje. V obdobju prvega leta otroštva starši nekako shajajo z otrokom, toda ko se otrok nauči stati na svojih nogah in začne govoriti, nastanejo problemi za marsikatere starše. Otrokovo obnašanje starša ne razumeta in začneta nad njim izvajati vzgojo s prepovedmi, fizičnim postopkom prisile in podobno. To otrok ne razume, ne dojema teh bolečih ukrepov staršev, vendar se zaradi prisile začne prilagajati, ubogati in se obnašati kot dresirana žival: živali se namreč prilagajajo za potrebe človeka z metodo prisile. Otrok sprejema svet okoli sebe, ga opazuje in posnema, zato je najsprejemljivejša vzgoja, da otroku pokažemo, kaj je narobe, in mu pokažemo, kaj je prav. Za pravilno usmeritev vzgoje otroka je zelo pomemben kvaliteten program v predšolskih ustanovah in izobraževanje mladoporočencev.

arrow_right_alt