4.4. Energijske komande pri zarodku
Zgoraj opisani postopek razvoja človeka od spočetja do zrelosti, določena obdobja v razvoju telesa in duhovne vrednosti nam dajo vpogled in omogočajo razumevanje energetskih vplivov na celoten razvoj organizma. Na oplojevanje celice hkrati delujejo še program otrokove duše, duša matere z eno polovico in duša očeta z drugo polovico genetskega programa. Oplojena celica ima kompleten genetski program za razvoj otroka, njegovo rojstvo, življenje in smrt. Da se celotni genetski program v oplojeni celici začne pravilno izvajati, skrbi duša otroka pod vplivom pogojev, ki jih nudi energetsko in fizično telo matere. Na proces razvoja in delitev celic, formiranje organov in sistemov v njegovem organizmu delujeta dve komandi: duša otroka, ki to solidno izvaja, in komanda, ki jo pogojuje mati (oziroma nosečnica) s svojim kvalitetno pripravljenim organizmom, da ustvari novo bitje.
Lahko rečemo, da od oploditve do rojstva otroka delujeta dve komandi: ena komanda je duša otroka in druga njegova mati. Zasledimo, da smo pri odrasli osebi dušo otroka poimenovali za notranji jaz; materin vpliv, ki pri vsaki osebi daje osnovo za formiranje druge komandne komponente, smo imenovali ego. Vse skupaj kaže na to, da se ego človeka formira že pri oploditvi in preko pogojev oziroma pod vplivom matere med nosečnostjo kot osnovnih parametrov, ki omogočajo poznejše formiranje lastnega ega.
Duša, ki vodi postopek razvoja telesa od oploditve celice, preko formiranja organov in funkcionalnih sistemov v telesu do rojstva, z odpiranjem energetskih kanalov omogoči sprejem življenjsko-kozmične energije, ki jo potrebuje vsaka živa celica za obstoj. Celice v začetni fazi razvoja ne morejo energijo direktno sprejemati, zato je naloga materinega organizma, da to energijo priskrbi. S formiranjem organov v otrokovem telesu, pridobi otrok tudi sposobnost, da osebno sprejema potrebno energijo za življenje. Ko celotno telo otroka pridobi sposobnost sprejemanja energije za življenje, je mati, oziroma nosečnica, pripravljena za porod. Otroku ni več potrebno materina oskrba z energijo, sam prevzame odgovornost za svoj obstoj in je pripravljen za fizično ločitev od matere. Kot sem omenil, otrok pri rojstvu še ni pripravljen za samostojno življenje, toda takoj po rojstvu je sposoben, da bo sprejemal celoten splet energij, ki so mu potrebne za življenje.
Kot sem omenil, sprejemanje energije za življenje ali življenjsko-kozmične energije otroku podpira mati vse do sedmega leta starosti, tako da ima otrok tudi auro podobno materi vse do starosti teh let. Sistem za prehranjevanje otroka po rojstvu še ni najbolj usposobljen za samostojno delo, zato je hranjenje otroka z mlekom matere edino pravilno. Telo novorojenčka sprejema preko hrane hkrati njeno energijo in je logično, da je materino mleko najprimernejše za njegov organizem, ki je prepojen z njeno energijo. Otrok potrebuje hranjenje z mlekom od matere nekaj let in sicer toliko časa, da njegov organizem zmore prebaviti drugo, oziroma vsakdanjo hrano. Z nepravilnim hranjenjem ali nepravilnim odnosom do otroka in njegove vzgoje se odpre možnost sprejema slabih energij v telo, ki povzročijo, da ego sprejema nepravilne odločitve in otrok postaja neprilagojen v družbi in okolici.
Posebna skrb staršev, posebej matere, bi morala potekati do sedmega leta starosti, kar bi družbena zakonodaja morala tudi razumeti in upoštevati. Mati s skrajšanim delovnim časom in dobrim sodelovanjem s predšolskimi ustanovami bi dodala k otroški vzgoji največ pozitivnega, pri otroku bi razvila psihofizične lastnosti in ustvarjala dobro osnovo za pravilno sprejemanje izobraževalnega procesa in mature, potrdila o zrelosti. Za družbo bi bil tako vzgojen in pripravljen državljan usklajen z njeno zakonodajo, prilagojen za družbene procese. V nasprotnem primeru ima družba številne probleme, da sanira slabo prilagojene državljane; za državni proračun le-ti predstavljajo veliko obremenitev in stalno skrb. Slabo vzgojeni in za družbo nepripravljeni posamezniki so v svojem egu formirali načela, ki za družbene odnose niso sprejemljivi, ne odzivajo se na postopke družbe, nasprotujejo ji s svojimi dejanji in živijo neprilagojen način življenja in obnašanja.
