4.6.   Energije in duša

Točna ura rojstva otroka je vezana za njegove energetske sposobnosti, oziroma za razvoj organov, ki te energije potrebujejo za svoj obstoj; zaradi tega je pri novorojenčku nekoliko bolj pomemben sistem energetskih stanj kot sama telesna razvitost. Otrok se ne rodi samo zaradi dokončanega procesa razvoja organov, temveč tudi zaradi izoblikovanega sistema, ki mu omogoči da sprejme energije potrebne za življenje, oziroma življenjsko-kozmično energijo.

Postopek oziroma potek razvoja otroka, življenje in smrt vodi duša človeka in bi to lahko povezali in primerjali s sistemskim operatorjem na računalniku. Genetski program, ki zagotavlja obstoj organizma v taki obliki kot ga poznamo, je podoben programom v računalniku. Za obdelavo podatkov ima organizem možgane, računalnik ima za obdelavo podatkov procesor. Logičen je zaključek, da bo svoje sposobnosti človek izražal odvisno od sposobnosti ali razvitosti njegove duše, ker organizem vsebuje v vsaki celici vse programe za vrhunsko izražanje. Enako je pri računalniku: če njegova duša, sistemski operator, pozna samo osnovne programe, bo računalnik dajal od sebe le tisto, kar mu operator ukaže, čeprav ima lahko v svoji programski vsebini kompleten splet pomembnih programov, ki ostajajo neaktivni.

Odrasla oseba izraža svojo sposobnost v skladu z dušinim nivojem reinkarnacij, ali kot bi rekli po indijsko, odvisno od tega kateri kasti ta duša pripada: ali skupini duš delavcev in vojščakov na spodnji skali usposobljenosti; skupini duš trgovcev, ko je duša že dobro razvita, a ji primanjkuje morale; skupini reinkarniranih duš vodstvenih delavcev, razvitih duš, ki prekašajo osebno rast in imajo sposobnost voditi narode; ali skupini najvišje reinkarniranih duš brahmanov, gurujev oziroma posvečenih oseb, ko duša skorajda ne potrebuje več fizičnega telesa in je na stopnji pred koncem še potrebne reinkarnacije na Zemlji. Cerkvene strukture bi morale pri izbiri svojega kadra izbirati izključno iz četrte kaste, kaste posvečenih ljudi. Tako bi imele kader, ki bi bil sposoben in prilagojen duhovnemu vodenju in duhovnemu izobraževanju svojih vernikov. Nekatere cerkve bi zaradi svojega političnega in podtalnega de- lovanja v družbi verjetno propadle, če bi upoštevale ta naravni, edino pravilen in uspešen postopek kadrovanja za duhovne ali posvečene ljudi. Tudi organiziranje tajnih društev in kadrovanje članstva bi bilo bolj uspešno, če bi upoštevali stopnjo razvitosti duše, in ne izbiro glede na gmotno stanje kandidata za članstvo.

1. Otrokova duša odloča katere starše bo izbrala oziroma imela; sodeluje z dušama partnerjev, matere in očeta, in sicer tako, da ocenjuje njuno čistost na duhovnem nivoju; presoja o njunih grehih, oziroma dovoli očetovi ali materini duši, da vpliva na oploditev. Moški in ženska imata enakovreden položaj pri odločitvi, če otroka želita ali ne, zato je razumljivo, da nihče od njiju ne sme imeti greha na nivoju duš. Duši partnerjev sta lahko tudi v nesoglasju in posledica takšne zveze dveh partnerjev je neplodnost, zato se po veljavni zakonodaji lahko ločita in zamenjata partnerja; ponavadi se potem pri obeh partnerjih zgodi pozitiven rezultat oploditve.
2. Fizični spoj ženske jajčne celice in moškega spermatozoida izvede duša otroka v sodelovanju z dušo očeta in matere. Duša otroka s spajanjem dveh celic omogoči, da materina in očetova duša ponudita svoje gene pri oplojevanju, in da se tako formira triindvajset genskih verig, ki predstavljajo celoten program za razvoj otroka, njegovo rojstvo, življenje in smrt.
3. Duša otroka ustvarja DNK program v oplojeni in v vsaki novorojeni celici pod vplivom življenjsko-kozmične energije, ki je potrebna za razvoj in obstoj vsake celice oziroma fizičnega življenja. Življenjsko-kozmična energija prihaja, vstopa, v zarodek preko materinega organizma, ki omogoči duši otroka da zarodek razvije v otroka.
4. Odziv telesa na sprejem življenjsko kozmične energije se izraža s pojavom energije v njegovi okolici. To energijo zaznamo v ovojni plasti okrog telesa in jo imenujemo bioenergija, ker jo oddajajo bio sistemi kot odziv na sprejem življenjsko-kozmične energije. Ta odziv je odvisen od zdravja organov in predstavlja polje informacij o stanju v organizmu.
5. Pri rojenem otroku je duša v primerjavi s strukturo računalnika sistemski operator, možgani so računalniški procesor in genetski programi so v računalniku naloženi programi za opravljanje določenih opravil. Toliko, kolikor je duša sposobna za reševanje življenjskih problemov, toliko bo organizem ponudil okolici. Dušo lahko obogatimo z znanjem predvsem do sedmega leta starosti in njeno sposobnost povečamo, oziroma omogočimo duši da večkrat reinkarnira znotraj obdobja enega človeškega življenja.