4.   ČLOVEŠKO TELO

V prejšnjem poglavju sem primerjal človeško telo in naprave, katere človek izdeluje. Ta primerjava ni odveč; stroji so podobni človeku, le da so še v razvojni fazi in jih s človekom ne moremo enačiti. Stroji za svoj pogon vedno izkoriščajo eno energijo, temu rečemo gorivo, in iz te energije z različnimi energetskimi pretvorbami pridobimo dodatne in različne energije za potrebe stroja, kot je to, na primer, v avtomobilu, ko z izgorevanjem goriva iz mehanske energije pridobimo električno energijo, katera se v žarnici pretvarja v svetlobno energijo, svetlobo pa uporabljamo za varno vožnjo pri zmanjšani vidljivosti. Človekovo pogonsko gorivo je življenjsko-kozmična energija, ki se od goriva pri strojih razlikuje v tem, da ta energija ne potrebuje pretvornike za različne energije, ker že vsebuje vse energije v vseh oblikah in kombinacijah. Življenjsko-kozmična energija daje vse potrebne energije za funkcioniranje organizma, tudi tiste, ki so potrebne nekaterim sistemom ali indikatorjem v telesu, da lahko telo uskladi funkcioniranje, ki je nastalo oziroma se je razvilo zaradi vpliva zemeljskih sil in potreb človekovega obnašanja v okolici, kot je to primer delovanja sistema za pokončno držo telesa.

Telo črpa energijo iz okolja za vse svoje potrebe, tudi v primerih ko deluje navzven, telo - okolica, kot je to premikanje telesa: telo preko funkcionalno usposobljenih mišic in telesne energije omogoča gibe, potrebne za hojo. Energija, ki se pojavi v ovojnem pasu okrog telesa, je sekundarna energija; ustvarjajo jo organi, ki so odvisni od življenjsko-kozmične energije. Življenjsko-kozmična energija je povsod okrog nas, tako da telo ne potrebuje skladiščenja energije, kot je to nujno za potrebe člove- ških naprav. Nahajamo se v gorivu, v energiji, katera nam je potrebna za življenje: lahko bi rekli v gorivu, ki ga ustvarja vesolje z možnostmi, ki jih ponujajo pogoji na Zemlji. Človek ima vse, kar mu je potrebno za življenje, na Zemlji; ali obstajajo enaki pogoji za življenje na katerem drugem planetu v vesolju še ne vemo; o tem lahko le sklepamo in ugibamo, če je to možno ali ne.