5.2.   Bioenergija

Vsaka celica v organizmu sprejema življenjsko-kozmično energijo in jo izkorišča oziroma uporablja za svoje potrebe, kot so, na primer, elektro-kemijski procesi v človeškem telesu; pri tem je zelo pomembno, da upoštevamo, da vsaka celica to energijo hkrati pretvarja v obrambno energijo za lastno zaščito. Energija celice se nahaja vsepovsod okrog nje; skupna energija vseh celic podaja podatek o energiji nekega organa, in energija vseh organov v telesu ustvarja energijo organizma. Energija telesa je močno energijsko polje, ki ima najmočnejši efekt delovanja tik ob telesu in ki upada z razdaljo. Pri zdravem organizmu, za primer vzamemo človeka, lahko močno polje zasledimo toliko daleč od telesa, kolikor seže iztegnjena človeška roka.

Energetsko polje okoli živih organizmov je ljudem znano že zelo dolgo in temu polju so na Vzhodu dali ime aura, medtem ko se je na Zahodu udomačil izraz bioenergija, ker je to polje ustvarjeno iz energije, ki jo oddajajo vsi bio sistemi. Energije človek sam ne more proizvajati in verjetno so v zmoti vsi tisti, ki to načelo zagovarjajo: sprijazniti se moramo z dejstvom, da je bioenergija okrog živih organizmov sekundarna energija, katero so celice za svoje namene naredile iz življenjsko-kozmične energije. Življenjsko-kozmična energija je prvinska, primarna, in vsebuje stalne karakteristike, ki se ne spreminjajo, oziroma se spreminjajo samo v primeru izrednih dogodkov v vesolju ali na Zemlji. Bioenergija je sekundarna energija, to je posledična energija, ki jo proizvajajo celice, oziroma organi in celoten organizem, in je odvisna od trenutnega zdravstvenega stanja organizma: v okolici se izraža z različno intenziteto. Bioenergije ali skupne energije organov v telesu, kot jih pokažejo aure, so si med različnimi telesi podobne, toda v marsikaterem parametru ostajajo različne. V človeškem telesu energija, ki jo oddajajo ledvice ni enaka energiji jeter, energija jeter ni enaka energiji srca in tako dalje, čeprav so si tudi te energije med sabo podobne in bi v primerjavi s spektrom elektromagnetnega valovanja lahko rekel, da ledvice nihajo z energijo na srednjem valu, jetra na kratkem valu, srce na televizijskih kanalih, možgani na frekvenci svetlobe, in tako dalje, v naši primerjavi imajo vsa nihanja skupno lastnost, da sestavljajo spekter elektromagnetnega valovanja.

Bioenergije vseh posameznikov imajo to skupno lastnost, da izvirajo iz življenjsko- kozmične energije in so pri različnih telesih različne. Za zdravljenje je pomembno spoznanje, da je moč energije, ki jo oddaja vsaka celica, oziroma organ, premo sorazmerna sprejeti življenjsko-kozmični energiji. Bioenergija je popolnoma odvisna od življenjsko-kozmične energije: če jo telo sprejema, zasledimo bioenergijo okrog njega, in če je ne sprejema bioenergije okrog njega ni.

Oviran pretok energije v telesu in s tem zmanjšana bioenergija se pojavi v dveh karakterističnih primerih:

V obeh primerih zasledimo blokiran pretok energij, različne ovire v energetskem ali fizičnem telesu: bioenergija okrog telesa je odvisna od teh motenj pretoka, zaradi česar je tudi aurično polje slabše ali močnejše. Motnje, ki povzročajo zmanjšanje ali povečanje bioenergetskega polja aure, so karakteristični primeri vzrokov za bolezen, tako v energetskem kot tudi v fizičnem telesu.

Kot vidimo, imamo življenjsko-kozmično energijo kot fiksno, stabilno, raznovrstno in univerzalno energijo, ki se prebija skozi polje bioenergije, da bi napajala celice in jim omogočala normalno delovanje. Z druge strani imamo zaščitno polje, bioenergijo, ki je odvisna od pretoka in od sposobnosti celice da sprejme življenjsko-kozmično energijo in jo tudi odda v okolico.

Spreminjajoče se polje bioenergije izraža zdravstveno stanje vseh organov, sistemov v telesu in celotnega organizma. Bioenergetsko polje, auro, lahko merimo, in na osnovi teh merilnih podatkov natančno diagnosticiramo stanje v organizmu, oziroma definiramo njegovo zdravstveno stanje. Prav tako lahko v polju aure ugotovimo in z merjenjem določimo vse blokade pretoka življenjsko-kozmične energije do telesa; to hkrati pomeni, da s tem definiramo vzroke in izvore za posamezne bolezni.

Omenim naj, da je za potrebe zdravljenja z energijami nepomembno kontrolirati zdravstveno stanje celic, ker so organi sestavljeni iz celic in je dovolj, da izvedemo meritev na organu ali celo v določenem sistemu organizma. Tudi polje celice samo je zanemarljivo majhno za terapevtsko delo in delovanje na nivoju ene celice ne da vidne rezultate, medtem ko je v primeru znanstvenih preizkusov polje celice lahko zelo pomembno.

arrow_right_alt