5.6.   Terapevtska metoda

Terapevtski pristop k zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo je maksimalno usklajen z delovanjem organizma in upošteva vse možne ovire pri pretoku energije skozi naše telo. Vplivi, blokade in podobni travmatični vzroki za motenje energetskih pretokov so glavni vzroki za bolezen na energetskem telesu, medtem ko so na fizičnem telesu ti vzroki vezani na programe, ki diktirajo usmerjeno funkcioniranje fizičnega telesa, oziroma programske motnje v genetski strukturi DNK celice. Vplivi na energetskem in fizičnem telesu so v direktni medsebojni povezavi in nastale motnje na enem telesu se avtomatsko izrazijo, oziroma pojavijo na drugem telesu.

Naše fizično telo je predmet opazovanja in hkrati njegova osnova, ki obstaja zaradi napajanja z energijo od zunaj, tako da moramo pri uporabi terapevtskih metod vedno prvi prijem pri zdravljenju izvesti na energetskem nivoju. Energija, ki teče v fizično telo, oziroma življenjsko-kozmična energija, ne sme imeti ovir, zato je energetsko telo treba očistiti od vseh zunanjih vplivov, deformacij in poškodb, ter omogočiti njen neoviran pretok skozi bioenergetsko polje aure skozi čakre, z nalogo, da fizično telo ne bo obremenjeno s poškodbami energetskega telesa. Naše telo se na določene energetske napake in poškodbe v energetskem telesu s časom lahko navadi in zanj te ovire niso življenjsko moteče, toda problem nastane, če telo oboli, ker se te stare motnje takoj prištejejo k vzroku za nastalo bolezen. Karakteristični vplivi iz okolice, ali zemeljski vplivi zaradi podnebja, v katerem živimo, so obremenitev za naše telo in tako vse skupaj potrjuje dejstvo, da mora naš vir življenjske energije oziroma življenjsko-kozmična energija biti čista in neobremenjena z dodatnimi vplivi, če želimo da bo naš organizem zdrav. Iz podanega torej sledi, da moramo naše terapije na začetku zdravljenja izključno in maksimalno usmeriti na energetsko telo, kjer se nahajajo vzroki za bolezen, in šele potem delovati na fizično telo.

Fizično telo je inertno, reagira počasi in težko se privaja na določene energetske spremembe, kar moramo pri terapijah vedno upoštevati. Energetsko telo deluje na spremembe in vplive takoj, v hipu, prav tako reagira tudi na naše terapije in zaradi tega lahko takoj po zdravljenju ugotovimo rezultate našega dela. Ozdravljeno energetsko telo, ki ima sedaj zdravo in močno auro, pritiska na inertno fizično telo, da se le-to prilagodi in sprejme novo energetsko stanje. Ugotovitev, oziroma spoznanje o počasnem reagiranju fizičnega telesa, sem odkril pri svojem praktičnem delu, zato je med energetsko in fizično terapijo treba narediti premor in pustiti en prost dan. To pomeni, da je najprimerneje zdraviti fizično telo po preteku oseminštiridesetih ur po zdravljenju energetskega polja, nikakor pa ne smemo to narediti naslednji dan po prvi terapiji.

Po dolgoletnih analizah delovanja organov v telesu sem ugotovil, da so genetski programi v celici tako programirani, da vsi organi v določenem telesnem sistemu delujejo med sabo sinhrono in v skladu s skupnimi nalogami tega sistema. Telo zahteva, da vsi organi in sistemi v telesu delujejo usklajeno s skupnim ciljem in z upoštevanjem zunanjih potreb na katere je telo vezano. Duša, ki preko možganov vodi operacije, zapisane v genetskih programih, ima po matematičnih izračunih na osnovi danes znanih sistemov delovanja ter potreb v telesu in okolici preko šest- deset dimenzij. To spoznanje nas pri zdravljenju lahko zavede, zato se moramo pri terapijah omejiti na ozko povezavo med funkcijami organov in sistemov v telesu, ki jih od njih zahteva celoten organizem.

Najbolj pomembno vlogo v vodenju in prenosu informacij v organizmu imajo možgani s kompletnim omrežjem živčnih povezav, tipal in senzorjev. Možgani niso samo dobro skonstruiran računalnik, so, prav tako kot duša, še vedno neraziskani: in imajo izredne, nepričakovane možnosti v organizmu, tako kot tudi duša v naravi. Za naše potrebe zdravljenja zadostuje zavedanje, da duša upravlja s celotnim organizmom preko komand, ki jih daje možganom. Naj omenim, da imajo možgani ob tem tudi sposobnost upravljanja z organizmom na osnovi lastnih spoznanj in izkustev, lahko bi rekel: na podlagi komand posameznikovega ega. V enem in drugem primeru mo- žgani razpoznavajo DNK programe v celicah na osnovi njihove energetske oblike. Energetska oblika DNK celice je podobna spirali in vsi programi, ki jih izvajajo možgani, tečejo preko registracije te spiralne oblike energije, oziroma možgani preko spiralne oblike energije prepoznavajo celice v lastnem organizmu. Zanimivo je, da so vsi programi, ne glede na to ali so namenjeni celici, organu, funkcionalnemu sistemu, delu telesa ali celotnemu organizmu, v povezavi z možgani registrirani izključno preko spiralne oblike energije v DNK programih.

Vzemimo za primer celice raka, ki se formirajo v debelem črevesu in potujejo po celotnem organizmu: z markiranjem jih najdemo v vseh odtokih in obtokih v organizmu. To, za medicino neozdravljivo bolezen ne povzročajo deformacije na osnovi kemijskih procesov: rak, oziroma njegov nastanek in razvoj je vezan za energetsko definirano obliko DNK celice. Rakasta celica nima energije, ki se izraža v obliki spirale, temveč ima štiriperesno obliko in zaradi tega jo možgani ne prepoznavajo; tako lahko ostaja zunaj njihovega upravljanja. Take celice, ki so na žalost v lasti organizma, nekontrolirano potujejo skozi vodo, limfo in kri skozi celoten organizem in se ponavadi naselijo na oslabelem organu v telesu, začnejo se deliti oziroma množiti, ustvarjati metastaze, ki počasi vendar vztrajno izčrpajo organizem in ga tako na koncu uničijo. Rakastim celicam se z delitvijo energetska oblika pretvori iz štiriperesne v dvoperesno: po tej sliki lahko z merjenjem ugotovimo stanje bolezni. V medicini nerazvite rakaste celice štiriperesne oblike, ki potujejo skozi obtočila, zdravijo s strupi ali kemoterapijskim postopkom, medtem ko metastaze, zatrdline sestavljene iz dvoperesnih energijskih oblik odstranijo s kirurškim posegom ali jih z obsevanjem uničijo. Pri postopkih takega medicinskega zdravljenja uničijo tudi določen del bližnjega zdravega tkiva in s kemoterapijo zastrupijo celoten organizem. Tisti pacient, ki mu uspe obnoviti telo in prestati nastale poškodbe oziroma stranske učinke takšnega zdravljenja, preživi.

Z zdravljenjem za rakom obolelih pacientov nisem prišel do odkritja, zakaj možgani ne registrirajo celic, ki nimajo spiralne oblike energije, zakaj ne aktivirajo obrambnega sistema v organizmu proti tem deformiranim celicam in zakaj možgani dovolijo, da lastne celice pokončajo zdrav organizem z njimi vred. Ugotovitev, da imajo možgani kontrolo nad celicami na osnovi spiralne oblike DNK, je velika pridobitev za energetsko zdravljenje, ker zdravimo za medicino neozdravljive bolezni, in sicer tako, da s transformacijskim posegom bolni celici spremenimo energijsko sliko v spiralno obliko, katero možgani takoj registrirajo, in na njo začnejo usmerjati svoje komande oziroma jo uporabljati za svoje določene, predvidene namene. Celice, ki so trajno poškodovane, z uporabo transformacijskih pravil izločimo iz telesa preko odtočnega sistema v organizmu.

Način spreminjanja energetske slike v celicah ali direktno spreminjanje programov s poškodovanjem genov, kot je to v primeru okužbe z virusi, povzroči motnje v genetskem programu in nepravilno delovanje organov, kar izzove, aktivira pojav bolezni. Duša na izpitu vzdrževanja organizma pade tudi če možgani odpovejo, zato rešitev leži v tem, da možgani pri pacientu sprejmejo našo terapijo z življenjsko-kozmično energijo, s katero jih oskrbimo in prepričamo v božansko ozdravljenje: tako se bosta komandi obeh, duše in možganov, na nivoju celic upoštevali. Duša ima tako prosto pot in dotok življenjsko-kozmične energije na obolelo mesto v organizmu ozdravi delovne programe morebitne poškodbe na nivoju fizičnega telesa. Življenjsko-kozmična energija je sestavni del duše in jo pri terapiji sprejmejo vsi bolni organi kot pomoč, ker so z boleznijo izgubili to energijo in so zaradi tega oboleli. Popravilo genetskega programa poteka tako, da duša z uporabo naše terapije in s pomočjo usmerjene oziroma kanalizirane življenjsko-kozmične energije prisili bolne celice oziroma organe da funkcionirajo kot zdravi toliko časa, da možgani obnovijo zdrav genetski program v DNK. Genetski programi v DNK strukturi celice imajo približno štirideset do dvesto enakih sekvenc, ki služijo kot varnostna zaščita pred poškodbami in so možganom na razpolago za potrebno zamenjavo slabega genetskega programa z zdravim genetskim programom v obolelem organu. Programe za funkcioniranje celic ali organov v telesu, ki imajo poškodovane programe, in imajo zaradi tega malo energije, s terapevtskim posegom oziroma vplivom z življenjsko-kozmično energijo na možgane prisilimo celice, da prevzamejo rezervno in zdravo sekvenco programa za delovanje. V trenutku popravila genetskega programa, prestopa iz poškodovane genetske sekvence v zdravo, prehoda iz brezenergetskega v polno, zdravo energetsko stanje, oboleli organ začne normalno funkcionirati in s tem se zaključi terapija z življenjsko-kozmično energijo. Sledi kontrola na organizmu pacienta: z merjenjem ugotovimo novo stanje in opazimo, da je nastalo hitro in vidno ozdravljenje.