5.7.  Nepravilni prijemi pri zdravljenju

Po vseh zapisanih razlagah je jasno, zaradi katerih razlogov ni smotrno zdraviti z bioenergijo: zato, ker bioenergetsko polje ni čisto kot je življenjsko-kozmična energija in ker pri delovanju z nečisto energijo ne moremo prisiliti celic, da opustijo poškodovane ali bolne programe in da prevzamejo zdrav program iz svojega rezervnega sklada. Po drugi strani je bioenergetsko polje polno možnih vzrokov za bolezen in z delovanjem na pacienta z bioenergijo, le-tega okužimo z lastnimi poškodbami in mu v genetskem zapisu še bolj poškodujemo programsko strukturo; ponavadi se ta poškodba ne prenese oziroma vtisne na bolni temveč na zdravi organ, prav na tistem delu v telesu, kjer se nahaja poškodba v organizmu bioterapevta. Tudi bioterapevt z lastnim poljem aure ni dovolj zaščiten pred boleznijo pacienta, in lahko se zgodi, da se energetsko okuži z boleznijo pacienta in v njegovem lastnem bioenergetskem polju in genetskem programu nastane nova karakteristična poškodba. Zaradi energetske poškodbe in spremembe genetskega programa, postane bioterapevt po določenem času odvisen od vseh teh poškodb in ko si njegovo bioenergetsko polje nabere preveč poškodb, oboli in v večini primerov tudi kmalu umre.

Pri presoji stanja in zdravljenju pacienta se moramo terapevti z življenjsko-kozmično energijo zavedati vzrokov za nastalo bolezen in njihovih karakteristik, da bi z odpravljanjem teh vzrokov preprečili, da se bolezen ponovi. Odločitev, da pacienta zdravimo z življenjsko-kozmično energijo je pravilna, ker ta energija ne povzroča poškodb, to je energija duše in celic, zato je logično, da celice, na katere učinkuje- mo z življenjsko-kozmično energijo ne trpijo zaradi stranskih učinkov. V splošnem gledano, če organizem sprejme življenjsko-kozmično energijo mu je bolje, in v primeru, da je ne sprejeme, se ne zgodi nič: stanje organizma ostane takšno, kakršno je bilo pred terapijo.

1. Pravilno delovanje celic in celotnega telesa omogoča življenjsko-kozmična energija, katero organizem črpa iz okolja za potrebe vseh organov in sistemov v telesu, oziroma za celo telo, glede na njihove potrebe.
2. Odziv telesa na sprejem življenjsko-kozmične energije se kaže tako, da telo izseva zaščitno energijo v prostor okoli sebe: ta energija v prostoru okoli telesa se obnaša kot zaščitni plašč proti vsem negativnim energetskim vplivom. Ta ovojni sloj ali plašč smo poimenovali za bioenergijo, ker jo iz življenjsko-kozmične ener- gije proizvajajo vsi bio sistemi.
3. Življenjsko-kozmična energija se mora iz okolja prebiti skozi omenjeni bioenergetski zaščitni plašč do celic v telesu; pri tem na mestu preboja proizvaja t. i. vrtince, ki jih poznamo kot čakre. Čakre so vrtinci, ki se pojavijo ob prehodu ene energije skozi drugo in so odvisne od potreb organizma po življenjsko-kozmični energiji.
4. Možgani so del človeškega telesa, ki skrbi za realizacijo komand (ukazov) za delovanje našega organizma ter izvaja vse povezave in presoje, ki omogočajo obstoj v naravi. Duša deluje kot sistemski operator in preko možganov spodbuja, vodi in usmerja naše organe in celotno telo kot komanda notranjega jaza. Možgani pa imajo možnost samostojnega odločanja kot komanda za ego sistem.
5. Realizacija komand možganov in delovanje organizma sloni na vsebinah genetskih programov DNK strukture, ki skrbi za pravilno delovanje vseh organov in optimalno funkcioniranje celega telesa. S poškodovanjem teh genetskih progra- mov nastanejo motnje in nepravilnosti v delovanju organizma in pri sprejemanju življenjsko-kozmične energije nastanejo ovire, ki sprožijo pojav bolezni.
6. Vzrok za bolezen se nahaja v oviri pri pretoku življenjsko-kozmične energije v organizem ali v nesposobnosti telesa, da bi to energijo sprejel.
7. Zdravljenje izvajamo tako, da odpravimo vzroke za bolezen in s kanaliziranjem, dodajanjem življenjsko-kozmične energije omogočimo obolelim delom v telesu, da to energijo sprejmejo in vzpostavijo zdravo stanje. Za to je treba najprej opra- viti energetsko zdravljenje in zaradi prilagajanja organizma na novo energetsko stanje nato, čez dva dni opravimo še terapijo na fizičnem telesu.
8. Maksimalno osposobimo obrambni sistem celega telesa, ki z našo pomočjo, s kanaliziranjem življenjsko-kozmične energije uspešno obračuna z boleznijo. Z odpravljanjem vseh vzrokov za nastalo bolezen zagotovimo, da se bolezen ne ponovi.