7.2. Posledice na človeškem organizmu

Zastavlja se vprašanje, kateri so vzroki za bolezen in njene posledice na organizmu, ki jih puščajo negativni vplivi družbenih nazorov in obveznosti, različna prepričanja, vsiljeni normativi za usmerjeno obnašanje v družbi in slepo sprejemanje medicinskih navodil. Omenil sem, da so vsi vsiljeni načini delovanja na človeka potencialni in stvarni vzrok za nepravilno delovanje njegovega organizma in da lahko posledično pričakujemo poškodbe na slehernem energetskem in fizičnem telesu. Energetsko in fizično telo sta sestavni del enega in istega organizma, zato lahko pričakujemo, da se bodo posledice pojavile na enem ali drugem nivoju: najpogosteje so posledice vidne na obeh telesih. Predpisani sistemi uslug, kot je to medicinski servis, prisili možgane vsakega državljana, da formirajo matrico, da je to tako in da ni nobene drugačne oblike zdravljenja. Tako možgani iz strahu, da telo ne bo ozdravelo, s sis- temom komande ega, ki je v odločanju dominanten nad notranjim jazom, odklonijo kakršnokoli možnost drugačnega zdravljenja, razen medicinske pomoči. K tovrstnemu prepričanju in takšnemu negativnim obnašanju do drugačnih oblik zdravljenja so bolj nagnjeni moški kot ženske: moški namreč bolj trdo branijo svoj pogled na omenjena vprašanja in neomajno zagovarjajo lastna prepričanja.

V človeških možganih tako leži vzrok, da imamo predsodke do nekaterih oblik zdravljenja: ustvarjali so blokado za pretok energije in omogočili, zagotovili egu, da odloča v prid vsiljenim prepričanjem. Vsak sistem prisile je postavljen in v družbi uveljavljen s ciljem, da se populaciji ta načela vpišejo v spomin, v možgane, zaradi lažje organizacije oblik vladanja oziroma upoštevanja sprejetih načel družbe. Sistemi prisile izhajajo iz dresure živali, kjer se s fizičnimi torturami vsili določena oblika odzivanja in doseže poslušnost živali. Možgani dresiranemu človeku kot lastna komanda ukažejo poslušnost, in to naredijo zaradi strahu in bolečin, ki jih bo sicer organizem deležen zaradi drugačne odločitve: bo pretepen. Žalostna ugotovitev je, da nekateri še danes vzgajajo otroke s sistemom prisile, fizičnim prisiljevanjem, prepovedmi in podobno. Družba in cerkev gojita tiho prepričanje, da je »šiba poslana od boga« in nista vložili truda, da bi se to zgrešeno in za otroka nerazumljivo početje spremenilo in da bi se uporabili sistemi vzgoje s prikazovanjem primerov za pridobitev izkustva, kar otrok lahko zelo dobro razume. Vzgoja prisile pušča na otroku hude posledice in je zanjo karakteristično nadaljevanje vzorca, ponavljanje tovrstnega obnašanja, da otrok, ki je bil vzgajan s tepežem tudi svojega otroka vzgaja z nasiljem, ga pretepa. Za tepežko vzgojo se odloča, ker je v njegovih možganih od otroštva vpisano, da je to edino pravilna vzgoja za njegovega otroka. Žalostno pri tem je, da imajo starši, ki s fizičnim, dresurnim načinom vzgajajo otroka v možganih zapisano mnenje, da ga dobro vzgajajo in pri tem postopku celo uživajo, in jim ni žal za bolečine, katere povzročijo lastnemu otroku.

Pod sistemom prisile človeški možgani blokirajo genetske programe za določeno primarno lastnost in tako programi postanejo neaktivni in ne dovolijo celicam, da jih uporabijo ali da jih aktivirajo. Človek se počuti kot da teh prepovedanih lastnosti nikoli ni imel in potrebno bo dosti energije in truda, če bo želel te zablokirane programe aktivirati oz. te naravne pridobitve sebi v prid uporabljati. Celicam v telesu za te blokirane programe, programe ki ne funkcionirajo, ni potrebna življenjsko-kozmična energija, in zato te energije ne sprejemajo, črpajo iz okolja. Zaviranje ali zaustavitev sprejetja energije in prekinjen naravni pretok energije ustvarja nevšečnosti za telo in ga lahko štejemo med vzroke za umske in fizične bolezni. Aura je pri takšnem posamezniku na mestih, kjer je pretok energije šibek, zablokirana in poškodovana; na tem mestu se njena oblika in barvni odtenki spremenijo. Vse spremembe energij v auri lahko s senzorji, kot je intuicija ali blinker, uspešno registriramo in lociramo ter z merilci energij to spremenjeno energetsko stanje tudi izmerimo. Te poškodbe pretoka energij pri zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo tretiramo kot vzrok za bolezen in jih s transformacijskimi pravili, katere sam pojasnil v prvi knjigi o zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo, tudi uspešno zdravimo.