7.1.  Vpliv možganov

Alternativno zdravljenje je termin, ki je karakterističen za zahodni svet, kjer je klasična evropska medicina sprejeta kot edina pravilna oblika zdravljenja. Družba je medicinske postopke dela vgradila v svojo zakonodajo in onemogočila drugim pristopom do zdravja, da se uveljavijo in primerno razvijejo. To je omogočilo velikansko organizacijsko strukturo oziroma gigantski razvoj medicinskih ustanov in nešteto tovarn za proizvodnjo zdravil. Različni družbeni sistemi, kot je bil komunizem, ter časovno obdobje tranzicije in sedanja oblika demokracije v postkomunističnih deželah niso prinesli nič dobrega za drugačne oblike zdravljenja in za sprejetje drugačnih pogledov na naš organizem. Vse skupaj ima za posledico privilegiran položaj medicinskega kadra, ki s pridom izkorišča družbene ugodnosti. Nemalo primerov poznam, ko pacient ni prenesel zgrešenega ali nepotrebnega medicinskega zdravljenja in je umrl, nihče od zdravnikov ali ustanov pa za to ni odgovarjal. Ugodnosti bolniškega staleža in status edine za družbo možne oblike zdravljenja so prisilile bolnike, da se totalno podredijo medicinskemu osebju, da kot sužnji čakajo na pomoč zdravnika, katerega sami plačujejo.

Večina bolnikov je v statusu reveža brez možnosti, ki nima pravice ugovarjati, ker bi izgubil medicinsko pomoč, kot je to karakterističen primer pri zavrnitvi kemoterapijskega zastrupljevanja organizma obolelih za rakom. Oboleli državljan mora zdravnika malikovati, prenašati nerazumevajoče odnose uslužbencev v medicinskih ustanovah, se zastrupljevati z veliko in nepotrebno količino zdravil, če želi »ozdraveti«. Prav tako morajo vsi državljani prenašati usmeritve in odločitve izvršnega dela oblasti, ki misli, da je vse, kar je vezano za zdravljenje, izključno stvar medicine in da v naši družbi ni alternative, čeprav se iz njihovih izjav v sredstvih javnega obveščanja da ugotoviti, da jih niti izobraževalni niti pravni sistem v družbi ni poučil o različnih drugačnih ali alternativnih pogledih na zdravljenje. Izraz »alternativno zdravljenje« je žaljiv in nesprejemljiv, kar potrjuje dejstvo, da so naši medicinski prijemi, ki jih kot edine uporabljamo na Zahodu, v večini mnogoljudnih držav z Vzhoda daleč v ozadju.

Zgoraj omenjeni pomisleki nimajo namena dati slabe ocene medicinski organizaciji, ker je v moji razlagi premalo prostora za prikaz dobrih in slabih nevšečnosti pametnega medicinskega servisa. Omenjene nepravilnosti so tu podane s ciljem, da se nakažejo vzroki za bolezen in opozori na slepilo in nasilje storjeno državljanom ter poudarijo možnosti drugačnega pristopa k zdravljenju in vzdrževanju zdravja. Tem vzrokom, da je oboleli državljan od družbe in medicine prisiljen v položaj podrejenosti in ponižanja, lahko dodamo še prepovedi duhovnikov, ki so vse druge oblike zdravljenja razen medicinskega postavili v sfero delovanja hudiča, čeprav so tudi nekateri krščanski svetniki znali alternativno zdraviti. Naj dodam še pogled na komunistični sistem vladanja, ki je z namenskimi in repesivnimi sredstvi deloval na vsakršno drugačno nemedicinsko obliko zdravljenja in javno ponižal vsakega tistega, ki je poznal drugačno obliko vzdrževanja zdravja. Vse skupaj ima za posledico nerazumevajoč in negativen pogled in odnos vsakega državljana do alternativnega zdravljenja. Družba še ni imela toliko časa in razsodnosti, da bi prepustila urejanje alternativnega sistema zdravljenja uspešnim in z rezultati dela uveljavljenim alternativnim kadrom, zaradi česar imamo danes nepriznano in dostikrat zanikovano stanje. Vse zgoraj omejene nepravilnosti in predsodki so blokirale pretok življenjsko- kozmične energije v telesu pri človeku, ki živi v takšnem okolju in lahko trdim, da so ta usmerjena prepričanja vzrok za marsikatere znane kot tudi še neznane bolezni.