9.3. Definicija magijskega delovanja

Učinke, ki jih pušča magijski vdor oziroma namenski protokolarni postopki na našem telesu lahko analiziramo in sistematsko razvrstimo v skupine in podskupine glede na nastale posledice. Kot sem omenil za proces zdravljenja ni važno, ali je poškodba nastala zaradi magije številk, šamanske magije, ciganske magije ali katere podobne dejavnosti: potrebno je vedeti, kakšna je poškodba, koliko je močna njena intenziteta in kakšen je energetski potencial magije, ki je ustvarila to poškodbo. Za osnovo pri razvrstitvi ugotovljenega magijskega delovanja lahko vzamemo, da magija tako močno energetsko deluje na sleherni človeški organizem, da se posameznik z lastnim obrambnim sistemom, če izvzamem izredno redke primere, ne

Jedrna zvezda je vidna pri zdravih osebah na duhovnem nivoju

more sam obraniti pred njenim učinkovanjem. Ti redki primeri, ko se posameznik lahko obrani pred posledicami usmerjenega magijskega delovanja se zgodijo, ko je človeški organizem zelo zdrav, lahko bi rekli: ko je človek zdrav kot dren in je njegova aura čista in sega daleč od telesa. Vsekakor to velja, če je bilo magijsko delovanje na človeški organizem izvedeno enkrat oziroma postopek samo enkrat postavljen in ni bil ponovljen.

Z analizo magijskega delovanja na energetskem telesu organizma pridemo do zaključka, da magijsko ustvarjeni program konstantno uničuje auro oziroma bioenergetsko zaščitno polje in počasi postane eden od glavnih vzrokov za nastalo slabotno stanje organizma ali nastanek katere od bolezni. Kot črpalka črna magija uničuje energetsko polje žrtve in pušča hude posledice na fizičnem telesu, medtem ko njena moč delovanja zanemarljivo počasi upada. Z večdesetletnim študijem in praktičnim preučevanjem posledic magijskega delovanja na človeškem organizmu sem prišel do rezultata oziroma sklepa, da se vsaka posledica lahko definira, na- tančno izmeri in razvrsti v določene skupine in podskupine, neodvisno od vrste in načina postavljanja te magije. Tako, na primer, iste posledice lahko ustvarjata vlaška ali šamanska magija, in če se zgodi, da nastane razlika med njunima rezultatoma, lahko nastalo posledico definiramo kot podskupino. Z merjenjem in ob uporabi več merilnih instrumentov lahko magijske posledice, oziroma njihov energetski potencial razvrstimo v skupine s številčnimi oznakami: 1, 2, 4, 6, 8, 10, 12, 18 in 24. Glede na način postavljanja oziroma izvedbe magijskega postopka ali procesa ponavljanja lahko vsako s tem nastalo posledico razvrstimo v podskupine in sicer: A-1, B-6 in C-6 na potenco 6. Tako imamo na razpolago devet krat po tri skupine različnih stanj posledic delovanja magije. To razvrstitev uporabimo pri zdravljenju kot seznam vseh glavnih energetskih stanj, ki so se pojavila kot odgovor na izvedbo magijskih protokolov, ne glede na to, katera magija je bila zanje uporabljena.

Vsaka izmed tako določenih številk, oznak posledic magijskega delovanja, vsebuje oziroma vključuje tudi izvorno skupino postopka delovanja črne magije. Na primer: številko 18 izvajajo tisti, ki zlobno molijo, zdravilci z lastnim energetskim poljem, priučeni izvajalci nekaterih ezoteričnih tehnik in disciplin, ki se dajo uporabiti kot črna magija (kot že omenjeni Reiki) in podobni. To spoznanje vrste izvora magijskega programa omogoča iskanje oseb, ki izvajajo črno magijo, in možnost ustvarjanja notranjega odpora do povzročitelja, z namenom lastne zaščite ali v skrajnem primeru tudi zdravljenja te bolne osebe. V razvrstitvi nastalih energetskih stanj zaradi delovanja magije lahko opredelimo tudi kombinacije posameznih vrst magijskega delovanja in različnih magijskih postopkov, toda to so v praksi redki primeri. Pogosto se pojavljajoče kombinacije skupnega delovanja uroka, prekletstva in magije prinašajo in predstavljajo najhujše posledice te razdiralne energije. Navedena kombinacija uničuje zdrav genetski zapis žrtve; posledice na fizičnem telesu znajo biti tako hude, da žrtev ne preživi. V primeru, da žrtev postavljeno in manifestirano kombinacijo uroka, prekletstva in magije preživi, ostane v njenih genih poškodba, ki se prenaša na potomce, in posledice njene realizacije postanejo najbolj vidne na drugi generaciji, na vnukih.