10.4. Merilci in točnost meritev

Delo na terenu je zelo zahtevno, ker so vse terapevtove aktivnosti, kot so meditacije, merjenja, nevtralizacije energij, odpravljanje duš in odpravljanje uroka, prekletstva in magije pod vplivom okolice. Težko je delati v stanovanju, kjer so prisotni člani družine, hišni ljubljenčki, nečisti predmeti; prav tako je težko izvajati meritve na terenu, kjer ljudje hodijo, slišijo se avtomobili, lahko so slabe vremenske razmere in podobno. Terapevt mora v teh primerih uporabiti vse svoje zmožnosti, da bodo njegove meritve natančne in njegovo delo nevtraliziranja škodljivih energij uspešno.

Najuspešnejša metoda na terenu je delo dveh uigranih terapevtov, ki primerjata svoje meritve in če so pri obeh enake, jih uporabita kot resnične. Vendar je takšno dvojno merjenje nepraktično, kajti skoraj nemogoče je dobiti dva terapevta za istočasno skupno delo. Metodo dveh terapevtov zato uporabljamo samo pri zelo zahtevnih opravilih ali pomembnih dognanjih, kjer je potreben dober rezultat zaradi končnega cilja. V praksi terenskih meritev se je kot uspešno pokazalo tudi merjenje z uporabo dveh različnih merilnih inštrumentov.

Za terensko delo že dolgo časa pri merjenju uporabljam intuitivni senzor ali očesni senzor (blinker) in nihalo. Intuitivni ali očesni senzor sta pri ugotavljanju stanja oz. merjenju lahko motena iz okolice in zato skorajda ne uspemo doseči pravega meditacijskega stanja, ko smo prepričani, da so meritve pravilne. Za isto meritev zatem uporabimo še nihalo in ugotovimo, če so bila prejšnja merjenja s senzorjem očes točna, in sicer če obe meritvi pokažeta enak rezultat.

Pri ugotavljanju je najproblematičnejše nihalo, ker ni zadosti dobre šole za delo s tem inštrumentom. V starem Egiptu so metodo merjenja z nihalom obdelali do potankosti in dosegali odlične rezultate. Zavedali so se, da nihalo ne kaže univerzalno in natančno, zato so razvili različne sisteme merjenja in oblike nihal. Žal se je ta način merjenja in uspešen sistem dela s časom pozabil in danes s tem merilcem improviziramo, lahko bi rekel, da ga večina niti ne zna uporabljati in da naredijo pri merjenju več škode kot koristi. Imel sem priložnost opazovati druge, ko so delali z nihalom in ugotovil sem, da so bila nihala, ki so jih uporabljali namensko programirana, kar potrjuje, da so uporabniki imeli slabo šolo ali da so si sami izmišljali pravila delovanja. Nihalo ne smemo namensko programirati, kar se največkrat zgodi pri učenju, pri prvih korakih, ko ego sili uporabnika, da njegovo nihalo hitro deluje in nihalo začne delovati po nalogu ega in kaže točno samo za določene začetne meritve, medtem ko je za druge meritve nekoristno.

Vsi merilni pripomočki oz. merilci, ki jih danes poznamo, delujejo pod vplivom intuicije in razlage delovanja nihala, ki jih zasledimo v literaturi in na tečajih o radiesteziji danes pri nas, so zgrešene in netočne. Terapevtu za merjenje ni potrebno nihalo: nihalo mu je potrebno, da ga uvede v stanje meditacije, ko začne delovati njegova intuicija, ki mu na koncu tudi posreduje ukaze za delovanje nihala.

Uporabe nihala se poskušajte naučiti tako, da vam nihalo služi samo za dosego meditacijskega stanja, podobno kot hipnotizerju koristi žepna ura za vstop v stanje hipnoze. Opustimo opazovanje nihala in pozornost posvetimo vprašanju, tako da gledamo skozi nihalo in postavimo vprašanje, na katerega je odgovor »da« ali »ne«. Z gledanjem skozi nihalo se nanj ne vežemo in ego ga ne more programirati. Doseči moramo stanje, ko smo pozabili na nihalo, pozabili da sploh obstaja in spotoma, ne zavedajoč se, z gledanjem skozi njega odčitamo odgovor glede na njegovo premikanje ali obračanje. Le tako, ko dosežemo, da nam nihalo ne pomeni ničesar, nihala ne moremo enostransko programirati in postane naš univerzalni merilec.

Tudi dimenzije nihala in dolžina vrvice lahko povzročata napake pri merjenju, kar je posebej razvidno v času, ko nihalo daje odgovor. Ta čas naj bi bil čim krajši, zato nič ne moti oziroma je celo priporočljivo, da je vrvica kratka in teža nihala majhna. Jaz uporabljam ročno izdelano nihalo iz medenine v obliki gradbenega nihala, debeline dva in dolžine štiri in pol centimetre, z vrvico dolgo deset centimetrov. Navadil sem se, da nihalo držim na kratko z namenom, da čimprej dobim odgovor in da onemogočim egu, da bi usmerjal nihalo. Praksa je pokazala, da sem nihalo prilagodil delovanju in sebe izuril, tako da nihalo ne naredi napake, niti ko ugotavljam magijske programe in različne vplive, kar mi omogoča odlično delo z uporabo primerjalne metode merjenja z dvema inštrumentoma.

Vzemite tesarsko sekiro, obesite jo na močan sukanec in jo uporabite za nihalo: ugotovili boste, da sekira reagira in daje odgovore, le da boste odgovor težje razbrali zaradi specifčne konstrukcije sekire. To potrjuje dejstvo, da teža nihala ni pomembna in da je vse skupaj, s tehniko merjenja vred, pod kontrolo in vodenjem naših možganov.

Postopek dela na terenu je treba opraviti v dveh korakih, in sicer kot prvo: vse motnje, za katere pričakujemo, da so prisotne, izmerimo na daljavo in zapišemo na tlorisu zgradbe, na kateri bomo izvajali meritve in energetska čiščenja; in kot drugo: vse motnje izmerimo direktno, oz. opravimo primerjavo z merjenjem v prostorih oziroma na terenu. Prvi del meritev in zapisovanje na tloris bivalnega prostora lahko naredimo tudi v enemu od prostorov pred začetkom direktnih meritev po prostorih in na parceli.

Omenim naj še to, da so vse meritve in nevtralizacije, ki jih izvajamo daljinsko in zapišemo na tloris stanovanja popolnoma enake z meritvami v prostorih in na terenu, če jih izvedemo dosledno in natančno.