12.5. Skrite želje

»Veš«, je nadaljeval Peter, »ko si ti pred petindvajsetimi leti razpravljal o obetavni možnosti zdravljenja z energijo, ki si jo po tolikih letih končno začel izvajati in hkrati vse to tudi napisal, sicer v nekoliko umetniški obliki v svojih knjigah o življenjsko-kozmični energiji, ti priznam, da sem bil prvi, ki nisem mogel verjeti, da je možno, da je naše življenje odvisno od energije. Bil sem prepričan, da sem ženi z različnimi ezoteričnimi tehnikami veliko pomagal, da je manj trpela, da so zdravila proizvajala manj stranskih učinkov in da je spokojno umrla, da je zaspala; danes, ko berem tvoje knjige, nisem več prepričan, da sem bil to jaz. Hvala ti.«

Peter je imel solzne oči, ko je pripovedoval, da je hišo v Slanem prodal in kupil stanovanje na Lapadu, v predmestju Dubrovnika, da bo bližje jadralnemu klubu in jadrnicam. Nekoliko sem se pošalil in dodal, da danes žal ni več tistih lesenih tekmovalnih jadrnic, kakršne so bile »Stela«, »Krstaš« in »L5«, na katerih sva nekoč midva tekmovala.

Odločno in srčno mi je odgovoril, da bo že našel kakšno staro, dobro staro jadrnico, jo obnovil in me povabil, da mu bom kot mornar služil na tej barki.

Pomislil sem: »Naj se mu želja izpolni…«