2.2. Pogled na življenjsko-kozmično energijo

Življenjsko-kozmična energija in njene lastnosti težko defniramo in znanstveno pojasnimo v luči naših fzikalnih zakonov, ki jih že poznamo. Lahko rečem, da za sedaj to energijo težko pojasnimo z zakoni, ki jih poznamo na Zemlji, da je ta energija v skladu, harmoniji z vesoljnim vplivom in da so energije Zemlje ustvarjale osnovo za njen obstoj in delovanje. V grobem povedano: kozmična energija je z energetskim potencialom Zemlje ustvarjala pogoje za formiranje življenjsko-kozmične energije, to je energije življenja. Ta dva energetska potenciala, kozmični in zemeljski, sta v glavnem nosilca primarnega vzroka za življenje in dogajanja okrog nas.

Energija življenja, življenjsko-kozmična energija je univerzalna in deluje povsod na vse kreacije, nastale na našem planetu Zemlja. Naša namera je, da energijo izkoristimo v zdravilne namene za vzdrževanje zdravja na način, ki sem ga podal v dveh prejšnjih delih knjige o življenjsko-kozmični energiji, in sicer možnosti njene uporabe za kanaliziranje v organizem s ciljem vzdrževanja zdravja oziroma energetskega zdravljenja. Osnova razlage sloni na obstoju in delovanju orgonske energije in njenih povezav z živimi organizmi. Lahko pa bi za osnovo razlage o tej energiji uporabil spoznanja Vzhoda ali Zahoda, kot so na primer hermetizem, alkemija ali kabala, in tudi s tem ne bi dosti zgrešil. Kot sem zgoraj pojasnil, menim, da je orgonska energija še neraziskana in da vemo o njej premalo, kar pa ne zanikuje ugotovljenega dejstva, da je osnova za naše življenje, čeprav spoznanja o tej energiji izvirajo iz novejšega časa.

Preizkusi potrjujejo dejstvo, da je življenjsko-kozmična energija univerzalna, da enako deluje na fzični ali nefzični svet okrog nas na vseh nivojih. Zato lahko delujemo z življenjsko-kozmično energijo na posameznika ali skupine tako za fzične kot za energetske spremembe. Neka ideja, pojav ali stanje, abstraktno razmišljanje, flozofsko gibanje, vpliv na organizacijske programe, opredelitev posameznika ali družbe in podobno so pod direktnim vplivom te energije in jih s kanaliziranjem le-te lahko spreminjamo.

To tudi potrjuje dejstvo, da se je življenjsko-kozmična energija razvijala skladno z evolucijskim razvojem Zemlje in živih organizmov na njej.

Zemlja je potrebovala to energijo in življenjsko-kozmična energija se je, skladno s potrebo in z razvojem oziroma evolucijo Zemlje, ustvarjala in razvijala. V začetku razvoja Zemlje je bil to majhen energetski potencial, skladen s potrebami in razvijal se je nič manj in nič več, kot se je razvijala potreba po tej energiji. Zakon narave vzroka in posledice je potrebno upoštevati, zato lahko strnemo to misel in rečemo, da je življenjsko- kozmična energija takšna, kot jo potrebuje Zemlja. Če bo neka živa vrsta na Zemlji potrebovala več te energije ali njeno drugačno obliko, jo bo dobila iz neskončnega vesoljnega vira. To je omogočilo evolucijo na Zemlji, ne glede na to, ali jo vidimo v pozitivnem ali negativnem smislu. Dobi se občutek, da je naravi vseeno, če se razvija primarni človeški rod ali neka druga vrsta, kajti narava deluje neodvisno od potrebe po točno določeni vrsti.