3.8. Svet duš

Danes, na skromnem tehničnem nivoju ki ga je dosegel človeški rod, je zelo težko popolnoma opisati ali prikazati življenje duš in njihovo nalogo v vesolju. To je svet, ki nam je popolnoma neznan; in vsak poskus posameznika, da bi podal svoj pogled na življenje duš je izpostavljen velikemu tveganju in dvomom v njegovo resničnost. Mnogi so poskušali, kot to zasledimo v literaturi, da bi iz različnih zornih kotov postavili načela in vpogled na svet duš in njihov odnos v vesolju. Prepričan sem, da so skoraj vsi v razlagi zgrešili, ker so njihova pojasnila vezana na religijo, psihologijo, ali kot je to danes popularno, da jim je to povedal angel varuh, notranji vodnik, kateremu naj bi vsi verjeli. Kajti religija, psihologija, angel varuh ali notranji vodnik so produkti človeka in njegovega odnosa do različnih pogledov in povezav na fzični ravni.

Kolikor nam je danes znano, predvidevamo, da so duše programirane energetske oblike, ki presegajo zemeljsko dimenzijo in predstavljajo področje nerazumljivo za fzični svet. Nas omejujejo pogoji, v katerih živimo na Zemlji in naši možgani so še v fazi razvoja lastnih možnosti, da bi mogli razumeti nam neznani svet, ki ima poleg tega še toliko dimenzij, da jih lahko delno zajamemo le z matematično znanostjo. Preizkusi z merjenjem so pokazali, da duše funkcionirajo na različnih nivojih, v mnogoštevilnih povezavah, v večdimenzionalni obliki in v za človeka še neraziskanem okolju. Evolucija človeških možganov je dosegla nivo, ko misleci poskušajo podati neko sliko za okolje in svet duš, toda njihovi rezultati so še vedno različni in dvomljivi.

Naj se povrnem na že omenjeni primer delfna in njegove zmožnosti, da bi dojel pogoje življenja človeške vrste na Zemlji iz poznavanja pogojev za življenje, ki jih ima v vodi. Njegova anatomska struktura brez nog in rok ga omejuje, ne more iz vode na kopno, da bi spoznal življenje človeka in z njim enakopravno sodeloval. Lahko samo presoja o človeški vrsti in njenih zmožnostih iz bežnega kontakta bolnih in bolečih dresur, ki jih človek izvaja nad njim in skorajda nič več. Uboga človeka, poskuša razumeti njegove komande in ga zadovoljiti s svojim odzivom za nagrado v obliki hrane, za nekaj bednih kosov rib.

Delfn, kakor kažejo njegovi odzivi na človekove komande, verjetno presoja o človeku in njegovih zmožnosti enako kot mi sedaj razmišljamo o duši in njenem svetu. Nimamo priročnih parametrov duše za funkcioniranje v njenem svetu, kot delfn nima okončin za funkcioniranje v našem svetu, in prav tako kot delfn se mučimo s problemom, da bi razumeli svet nad nami, svet duš.

Evolucija vrst je velika neznanka: lahko bi rekli, da so se vrste prilagajale pogojem za življenje, in možna je varianta, da je v evolucijskem procesu pred milijardo in milijardami let delfn bil človek. Človek je ostal brez hrane, medtem ko je je bilo v vodi dovolj in se je odločil da bo živel v vodi.

Evolucija je obdelala njegovo telo na najbolj učinkovit način za nove pogoje življenja, življenje v vodi, in dobil je takšno telo, kot ga ima delfn danes. To ga na nesrečo omejuje in je zanj človek postal neznanka.

Če vse skupaj strnemo: človek in delfn lahko dojameta življenje na višjih nivojih samo toliko, kolikor jima dovoljujejo fzične možnosti življenja v njunem okolju, vse ostalo je zaenkrat samo predpostavka, misel, o možnostih dojemanja življenja na višjih nivojih, kar človeku omogoča abstraktni način razmišljanja in vizije iz osebnih duhovnih stanj. Gotovo velja, da ljudje lahko presojamo o lastnostih bitij z višjih nivojev samo o tistem delu njihovega obnašanja, ki je v direktni povezavi z delovanjem in vplivom na naš organizem in naše življenje. Človek je za ta del povezave z bitji z višjih nivojev danes umsko in spoznavno usposobljen in mu za pojasnilo vsega tega ni več potrebna religija ali neka flozofska smer.