6.3. Dnevnik primerov

Nekaterim terapevtom, posebej začetnikom pri zdravljenju z življenjsko- kozmično energijo, vodenje dnevnika olajša delo, zato ni odveč, da se odločimo za tako obliko zapisovanja poteka in učinkov terapije. Vodenje dnevnika prinese veliko koristnega in uporabnega in je dobro tudi za učenje; zaradi tega ga večina ezoteričnih ali duhovnih učiteljev predlaga ali celo zahteva. Najbolj primeren način zapisovanja sem opisal v drugem delu knjige o življenjsko-kozmični energij, in sicer da so primeri iz prakse razvrščeni po poteku sistematičnega pregleda in zdravljenja energetskega in fzičnega telesa.

Tudi oznake, ki sem jih predlagal na koncu poglavja o zdravljenju posameznih sistemov, organov, žlez in tekočin v drugem delu te knjige o življenjsko-kozmični energiji in njenih učinkih je priporočljivo sprejeti in upoštevati pri evidenci v dnevniku.

6.-2.

Dušan, ki živi v okolici mesta, kjer sem vodil tečaje za terapevte, je večkrat obiskal prvi in drugi tečaj o življenjsko-kozmični energiji. Poskušal je osvojiti znanje terapevta in se uveljaviti v praksi. Na tečajih je vedno počakal, da so vsi drugi dobili odgovor na zastavljena vprašanja, ali pa je počakal na odmor in takrat zastavil svoje vprašanje in začel z diskusijo o problemu, ki ga je tiščal.

Na vsa vprašanja sem odgovarjal s široko razlago o zastavljeni temi, kljub temu, da me je nekaj motilo. Nisem vedel, kaj to je, vse do trenutka, ko sem se spomnil, da sem na to vprašanje pred časom že odgovoril. Vprašal sem ga, če je zadnjič, ko smo o tej temi razpravljali slabo razumel. Odgovoril je, da še nisem razpravljal o tej problematiki. Odgovor je bil nelogičen in želel sem najti rešitev, zakaj je pozabil, da smo se o tem že pogovarjali, zakaj je podvomil v moje besede, da sem mu že dal odgovor na zastavljeno vprašanje?

Zaprosil sem ga, naj opiše način študija, osvajanja snovi in znanja za duhovni razvoj. Malo mu je bilo nerodno, začel se je zvijati, mencati, kar je kazalo da odgovora ne bom dobil: pomagal sem si tako, da sem vprašanje ponovil. Končno je le izdavil, da dela po mojem sistemu in da želi nastopati in govoriti kot jaz. Tega nisem dobro razumel, zato sem vprašal, kako to jaz počnem? Bil sem presenečen nad njegovim odgovorom, da predavam brez pripomočkov, da odgovarjam takoj, brez premisleka, da zdravim z rokami v žepu, da lahko enako prepričljivo vodim tečaj v puščavi ali v sodobno opremljeni učilnici in podobno, ter da on trenira, da se uri v takem načinu dela, delu brez pripomočkov, brez slik, zapiskov, dnevnikov, kristalov, sveč in nepotrebnih pomagal.

Svetoval sem mu, da naj kljub temu, da si je zastavil določen cilj, začne voditi dnevnik, in sicer naj zapisuje posebej nauk, primere iz prakse, predelano literaturo, in tudi vse, kar dela. Navedel sem primer, besede učiteljev duhovnosti, da je treba sedemkrat prebrati vsako ezoterično ali duhovno knjigo, če želimo razumeti, kaj nam pisatelj želi sporočiti.

Dušana sem po dolgem času srečal na cesti: vesel, hvaležen in zadovoljen je bil zaradi nasveta, da naj vodi dnevnik. Njegova izjava je zanimiva in poučna: pred rednim zapisovanjem oz. vodenjem dnevnika je študiral in premišljeval, vendar je imel v glavi vse pomešano, neurejeno in nelogično, z vodenjem dnevnika pa je vse skupaj postalo urejen študij, s katerim je hitro pridobil veliko znanja.