8.10. Prenehanje življenja ali smrt

Rojstvo, življenje in smrt predstavljajo dele procesa, ki ga korigira duša in v njem ni prav veliko odvisno od nas, oz. od naših pogledov na obstoj na Zemlji in naše želje po dolgosti življenja. Človek je že dolgo tega prišel dospoznanja, da ima v sebi nekakšno uro, ki odšteva dneve njegovega življenja in ko se ta ura izteče, umre.

Smrt nastopa v različnih oblikah, ne glede na to ali se je življenjska ura iztekla ali ne, kar nam da misliti, da v velikem deležu človek sam pomaga, da se življenje predčasno konča oz. da ne umre naravne smrti.

V sodobnem svetu skorajda ne najdemo primerov naravne smrti: večinoma se življenje konča zaradi neke bolezni ali nesreče. To bi lahko razumeli kot usodo posameznika in željo njegove duše, da zapusti telo, če duša ne bi bila z zunanjimi vplivi prisiljena, da tako reagira. Duša po naravni poti zapusti telo, ko je telo zaradi starosti neaktivno in nima možnosti, da bi duši nudilo nova spoznanja; v teh primerih je smrt videti tako, kot da se je človek malo ulegel in zaspal za večno.

Odločitev, da duša zapusti telo in nastopi predčasna smrt, je neizogibna v primerih, ko se pogoji življenja spremenijo v novo obliko, katere duša ni pričakovala. Na primer, če se nekdo preseli iz toplih v mrzle kraje (npr. zaradi poklica oz. zaposlitve), duša pa tega ni pričakovala, bo v hladnih krajih doživel bolezen ali nesrečo in umrl. Duša se s spremembo ni strinjala, ker se v takih novih pogojih življenja ni imela kaj naučiti in je zapustila telo, nastala je smrt zaradi nesporazuma med egom in potrebo duše po spoznanju v tem življenju in tem okolju. Lahko bi rekel, da je duša stalno obremenjena z našo vzgojo in spoznavanjem skozi celo življenje, ker ego spreminja pogoje življenja; z novimi pogoji se duša ponavadi ne strinja in pospeši staranje organizma ter povzroči tudi predčasno smrt. Nekatere zdravstvene raziskave to dejstvo potrjujejo in razkrivajo, da bi v takih pogojih, kot jih imamo danes na Zemlji, lahko živeli dvakrat dlje, in da sami z načinom življenja, neusklajenim z naravnimi zakoni, življenjsko dobo skrajšujemo na polovico.

Drug primer, ko duša zapusti telo pred časom naravne smrti, kaže na potrebo podrobne analize ugotavljanja vzroka za smrt in postopka za preprečitev nenadnega prenehanja življenja. Če človek sam sebi koplje jamo in kratko živi se mu ne da dosti pomagati, ker je to njegova lastna želja in jo posameznik lahko realizira neodvisno od drugih. Hudo je v primeru, ko na človeški organizem deluje nekdo drug in mu brez njegove volje spreminja življenjske pogoje, za katere duša presodi, da v takih spremenjenih in neugodnih pogojih nima v njem kaj iskati in zapusti fzično telo, telo umre. Takim primerom smrti lahko brez greha rečemo, da je to energetski zločin ali uboj, na katerega z navadnimi pravnimi zakoni ne moremo vplivati, ker zanj ni materialnih dokazov.

Moja dolgoletna praksa in preizkusi z merjenji na desetine predčasnih smrti potrjuje dejstvo, da je imela vsaka od nastalih smrti vzrok izključno v delovanju človeškega faktorja. Najhujši vzroki za težje bolezni in nastale smrti ležijo v protokolih uroka, prekletstva, magije, zlobe, dominantnosti, vampirizma in podobno. Z delovanjem teh protokolov se uniči energetski sistem organizma in telo potisne v pogoje, da ne more normalno delovati, nastane huda bolezen, duša zapusti neuporabno telo in nastopi smrt.

Skozi zgodovino se nismo naučili, kako se lahko zaščitimo pred negativnimi delovanji posameznikov, še celo ne vemo, da le-to sploh obstaja, predvsem zaradi nepravilnega odnosa družbe in religije. Cerkev je zahtevala pokorščino, medtem ko je družba zahtevala materialni dokaz za zločin, ki je bil sicer viden toda nedokazljiv, in teh možnosti oz. dejavnosti ni upoštevala. Na drugi strani pa se je razvila najmočnejša in številčna, v vsaki državi prisotna tajna organizacija za magijska delovanja. Karakteristično je, da obstajajo zelo različne oblike delovanja članov te organizacije in da je obenem med njimi neverjeten sklad, sporazumevanje in skupno delovanje, ne glede na politično, versko in jezikovno opredelitev črnomagijcev.

8.-27.

Mira je sestra moje sošolke, živi v majhnem mestu Muo v predmestju Kotorja. Prišla je na zdravljenje, ker je po drugi avtomobilski nesreči težko ohranjala ravnotežje, glava pa jo je tako neznosno bolela, da je pogosto obiskovala zdravnika, ki ji je sicer poskušal pomagati po svojih močeh, toda neuspešno. Povedala mi je, da ne ve, kako da se ji vse to dogaja: v prvi prometni nesreči je izgubila moža in v drugi je štiri ure z glavo navzdol visela nad prepadom v karamboliranem avtomobilu; v službi so jo že odpisali in sedaj poskuša dobiti invalidsko pokojnino.

Pregled ter nato energetska in fzična terapija sta pokazali, da ima Mira zdrav organizem. Možgani pa so bili brez energije in zaprosil sem jo naj mi pokaže, kateri del glave jo boli. Pokazala je z roko, in ob tem se je pod lasmi pokazala rdeča lisa po celi desni strani in polovici leve strani. Poiskal sem vzrok za tako stanje in ugotovil, da je vzrok močan vpliv črne magije s protokolom, ki ga poznajo v Bosni.

Pregled na daljavo je razkril tudi to, da je magija postavljena v njenih bivalnih prostorih, razbitem avtomobilu in na delovnem mestu.

Mira je pri zdravljenju sodelovala z velikim naporom, zato sem odpravil vse motnje in vzroke za bolečine v glavi, tudi čiščenje prostorov na daljavo: glava jo je nehala boleti, ko so možgani sprejeli in obdržali energijo. Vprašal sem jo, kdo je v njeni družini iz Bosne, ker ta oseba negativno deluje nanjo: vzrok za njeno trpljenje je delovanje razdiralnih programov, zato se mora naučiti notranjega upora, da si zaščiti energetsko telo organizma in da telo ne bo več tako dovzetno za delovanje magijskih programov. To jo je presenetilo, jezno je rekla, da v njeni družini nihče ni iz Bosne. Dodal sem, da ta oseba živi trideset kilometrov zahodno od njenega stanovanja. Vstala je, rekla, da sem v zmoti in se hitro poslovila.

Tretji dan po tej terapiji je znova prišla na obisk in se mi opravičila, ker je zadnjič nepremišljeno rekla, da v njeni družini ni nikogar iz Bosne. Ima namreč sorodnika, ki živi v Herceg Novem in je poročen z Bosanko, ki ji je po smrti moža rekla, da je sedaj na vrsti ona, Mira. Ker teh besed niso vzeli resno jim je zabrusila, da plačuje dvajset nemških mark mesečno, da bi lahko storila zlo vsakomur, komur želi, njej pa se nič ne more zgoditi. Mira mi je rekla: »Oprosti, ko sem doma pripovedovala, kaj si mi rekel, so me sestre spomnile na ta dogodek, ki se popolnoma ujema s tvojimi ugotovitvami«.

Mira je naredila notranji upor proti delovanju negativnih energij omenjene zlonamerne osebe, glava je ni več bolela, rdeča lisa je izginila in tako dobro se je počutila, da se je odpravila na obisk k sorodnikom v Ameriko. Ko se je vrnila z druge strani luže je dobila honorarno delo v Kotorju. Nekajkrat sem jo srečal, bilo ji je nerodno, ker ni vedela, kako naj mi izrazi svojo hvaležnost; ko sem jo povabil na kavo, jo je to še bolj zmedlo.

Strnimo misli v povzetek ob zaključku tega poglavja: vzroki za predčasne smrti so vedno povezani z magijskim delovanjem posameznikov ali skupine, ki dela proti žrtvi, in: člani te tajne mednarodne organizacije so v večini primerov odgovorni za predčasen konec življenja. Njihovi uspehi, da uničijo življenje izbrane žrtve, imajo visoko ceno in ni naključje, da se med ljudstvom govori, da lahko pokončajo vsakega, ne glede na njegovo sedanje zdravje, prej kot v enem letu. Oni opravljajo selekcijo med pripadniki človeške vrste, v to trdno verjamejo in so ponosni na svoje gnusno delo; prepričani so, da jih bo bog za to nagradil, v naši družbi pa se obnašajo milo in prijazno: vprašljivo je le, kdo jim je dal pravico, da to delajo?

Njihov ponos izbranca in prepričanje, da opravljajo božanska dela presega vse meje razuma in če slučajno ugotovite kdo so, obiščite pogreb katere njihovih žrtev in zasledili boste veselje in radost zmagovalca, ki ga izraža pri pokopu. Staro pravilo, ki ga zasledimo v vseh tovrstnih literaturnih virih govori, da črnomagijci upoštevajo le tiste, ki jim vrnejo milo za drago, oziroma, če jih napadete z njihovim protokolom magije, vsi drugi ukrepi, predlogi in prepričevanja so za njih nepomembni in celo predmet posmehovanja.

Vzporedno z razvojem sistema za uničevanje človeškega organizma se razvil tudi obrambni sistem in hitra pravila, ki omogočajo nevtralizacijo in odpravljanje nastale škode v energetskem sistemu žrtve. S temi pravili so uspehi obrambe pred magijskimi vdori zelo dobri: zahtevajo tesno sodelovanje terapevta in žrtve in neprekinjeno delo do stabilne okrepitve energetskega sistema, ko negativni programi ne bodo več imeli razdiralnega efekta in bo delo načrtnega uničevanja organizma izničeno.