Uvod

Živimo v času hitrih in revolucionarnih znanstvenih odkritij, ki so za mnoge v sedanji družbi nerazumljiva in umsko neosvojljiva. Posamezne znanstvene vede so medsebojno tako močno povezane, da težko ločimo, kdo je največ prispeval k posameznemu odkritju. Znanstvena odkritja na Zemlji ali uspehi v vesolju zahtevajo maksimalno aktivnost vseh disciplin. Skoraj vsi znanstveni dosežki samo potrjujejo že ustaljene predpostavke ali teze o možnostih in tudi realnostih, ki omogočajo uspeh ali napredek v vseh panogah, oz. na vseh področjih.

Velikokrat se je v zgodovini človeštva že zgodilo, da so pripadniki človeškega rodu izdelovali koristne naprave, stvari ali pripravke kljub temu, da niso vedeli oz. znali tega razložiti ali z znanstvenimi zakoni podpreti; posebej je to pri zgodovini zdravljenja razvidno pri zeliščarjih, ki še vedno delujejo. Danes lahko rečemo, da smo zelo malo naredili, da bi spoznali svet energij in vplive posameznih energij na naš organizem, na naše življenje oziroma na celotno okolico. Ni čudno, da določenim predpostavkam, terapevtskim metodam, transformacijskim pravilom, zdravljenjem z energijo ali zdravljenjem na daljavo ne verjamemo, čeprav v praksi dajejo vidne in uspešne rezultate.

Zaradi tega sem poskušal v treh delih podati svoje izkušnje na področju zdravljenja in vzdrževanja zdravega stanja človeškega organizma, čeprav za nekatere dele pričujoče snovi še ni znanstvenih dokazov. Ni težko zaslediti, da je snov enostavno podana in skorajda vsakemu bralcu razumljiva. Uporabil sem sistem razlage brez uporabe strokovnih izrazov, brez navajanja oz. neposredne uporabe spremne literature. Za takšen način podajanja snovi sem se odločil ne zaradi tega, ker te literature ni ali ker snov ni znanstveno podprta, temveč zaradi lažjega dojemanja in sprejemanja vzgojnega sistema duhovne rasti posameznika. Logično je, da bo vsakdo, ki je nagnjen k znanstvenemu delu tudi znal izbrati literaturo in tako podpreti duhovni razvoj svoje osebnosti.

V prvem delu tega projekta so podane zakonitosti, transformacijska pravila, ki nam omogočajo uspešen poseg v energetske nivoje in uspešno kanaliziranje življenjsko-kozmične energije, katera nam daje življenje, in ki daje življenje vsem in vsemu na našem planetu. Samo ime življenjsko-kozmična energija ni statično; to prvinsko energijo lahko imenujemo tudi drugače, le da se moramo zavedati, da je to energija ali neka sila, bog, stvarnik, narava, ali podobno, ki omogoča tako stanje na Zemlji, kot ga poznamo danes. Metoda poteka po sistemu merjenja in daje čudovite ugotovitve iz preteklosti, sedanjosti in bodočnosti; vsebuje samokontrolo, samostojno delo in delo na daljavo. Od vseh kompleksnih pravil je transformacija tisti del, za katerega nimamo racionalne razlage, toda vsak začetnik na učni poti zdravilca - terapevta z lahkoto ugotovi, da ta pravila uspešno delujejo.

Logika in celovit sistematski pristop k zdravljenju sta podana v drugem delu trilogije in zajemata delo na energetskem in fzičnem telesu. Pri zdravljenju energetskega telesa zdravimo predvsem vzroke za bolezen in ustvarjamo energetske pogoje za zdravo življenje, medtem ko pri zdravljenju fzičnega telesa saniramo posledice, ki jih pušča bolezen in pomagamo imunskem sistemu, da sam obračuna z boleznijo. Prvi del, vzroki za bolezen, poškodba aure ter drugi del, razvoj poškodbe, se nahajata na energetskem telesu. Tretji del razvoja bolezni so poškodbe na organih ali sistemih v organizmu, kar pomeni, da se nahaja na fzičnem telesu. Zdravljenje z življenjsko-kozmično energijo na fzičnem telesu je združljivo z dejavnostmi klasične medicinske znanosti, kar pomeni, da je možno vzporedno in dopolnilno zdravljenje, čeprav to sodelovanje z medicino pri energetskem zdravljenju ni potrebno, razen v tistih primerih, ko je bolezen uničila določen organ telesa ali je že toliko prizadela, oz. povzročila slabo stanje organizma, da mu je potrebna vsestranska pomoč.

Pričujoči tretji del prinaša primere iz prakse in podaja smernice za osebno duhovno rast. Težko je zajeti celotno praktično izkustvo: primeri so v knjigi podani po sistematičnem zaporedju, prilagojeni procesu izobraževanja terapevtov. Glede na zmožnosti metode v ugotavljanju in merjenju stanj v preteklosti so primeri in statistični podatki podkrepljeni iz izkušenj in teh virov, na osnovi že minulih dogodkov in za njih ugotovljenih vzrokov za nesreče, bolezni, tragedije in težke poškodbe. Podani primeri iz prakse naj služijo kot vodilo terapevtom pri njihovem delu in osebnemu vpogledu v snov izrazito duhovnih dimenzij.

Vsi trije deli tega projekta so prilagojeni pomoči pri izobraževanju terapevtov z življenjsko-kozmično energijo, služijo kot priročnik za uporabo v praksi in kot informacija za določen pogled na obsežno snov obstoja energij, ki so okoli nas in katere neizogibno potrebujemo za življenje. Prav tako izpolnjujemo osnovni cilj, da to metodo uporabljamo za vzdrževanje zdravja in v primeru bolezni, to je ogroženosti telesa, da neprimerno energetsko stanje pozdravimo in povrnemo v prvotno stanje - stanje zdravega organizma.

Lahko močno improviziram in tu zatrdim, da je človeško telo podobno stroju, katerega vodijo njegovi možgani kot računalnik, ki skrbi za pravilno, usklajeno funkcioniranje organov in sistemov v telesu preko programov, oz. preko genov v osebni DNK strukturi. Sistemski operator (sys op) za kompletno funkcioniranje organizma je duša posameznega človeka, katera vodi, usmerja, daje kompletno sliko življenja in značaj osebe od spočetja in oploditve preko rojstva, življenja - vse do smrti.

Duša otroka kot prvo izbere starše, očeta in mater, in le takrat pride do oploditve med odnosom partnerjev. Otrokova duša ju izbere na osnovi lastne presoje, oziroma ko tehta pogoje, v katerih bo živela in kakšne možnosti bo pridobila z utelešenjem in življenjem v okolici v kateri živijo bodoči starši, kakšno izobrazbo bo dosegla in kakšne možnosti razvoja ima v tako pridobljenem fzičnem telesu. Duše naj bi reikarnirale in v vsakem življenju naj bi se nekaj novega naučile, vse do popolne izobrazbe, ko ponovno rojstvo ne bo potrebno. Budina duša se je 36 krat reinkarnirala, da je dosegla stopnjo duha, ko se je osvobodila ponovnega rojevanja.

To pomeni, da človek če nima duše ne more funkcionirati, je mrtev, čeprav ima telo in tudi DNK programe genov za njegovo funkcioniranje. Če še bolj improviziram: traktor ima vse pogoje, da opravlja določena dela, toda, če stoji v garaži je neuporaben, mora namreč dobiti dušo, to je človeka, kmeta, ki bo uporabljal traktor ter upravljal s komandami in usmerjal postopek opravil. Prav tako duša človeka skrbi in opravlja vse funkcije v telesu, ponoči med spanjem pa duša delno zapusti telo, uskladišči telo v postelji in ga pusti da se »resetira«, da se izprazni, odvrže iz zavesti vse nepotrebne informacije in dogodke, katere je absorbiral v minulem dnevu.

Stroj potrebuje gorivo za energijo in olje za pomoč pri delovanju, ostala popravila in vzdrževanje opravijo na rednem servisu, stroj sam nima teh skrbi. Človeški organizem skrbi za vse sam, je kot avtonomen stroj, ki za svoje delovanje, površno gledano, potrebuje le kisik in hrano. Dolgo je vladalo prepričanje, da človek brez hrane ne more funkcionirati; posebej je stanje kritično, če mu primanjkuje vode. Danes zagotovo vemo, da je hrana do določene stopnje potrebna in da človeški organizem ne potrebuje hrano kot osnovo za svoje delovanje, temveč potrebuje energijo hrane: kemična sestava hrane služi za funkcioniranje organov v sistemih v telesu.

Če v organizmu upočasnimo delovanje njegovih organov in sistemov v telesu in mu na določen način dovajamo potrebno energijo, katero je dajala hrana, bo telo normalno funkcioniralo. Energija, ki jo ima hrana, je bila pridobljena iz okolice: je ena od glavnih energetskih potencialov za vzdrževanje in funkcioniranje slehernega organizma. Samo hranjenje je eno izmed znanih in preverjenih in tudi primitivnih načinov vnašanja oz. sprejemanja energije v telo. Glavno prevajanje energije v telo opravi samo telo preko določenih točk, ki so vezane na vitalne organe telesa: le- te smo poimenovali po vzhodnjaško »čakre«. Ta energija, ki jo je sprejela hrana iz okolice in ki jo sedaj iz nje sprejema telo, je življenjsko-kozmična energija, energija, ki je povsod na Zemlji, povsod okoli nas in je predvsem odvisna od vpliva vesolja in potreb Zemlje.

Živ organizem oddaja v prostor okoli sebe energijo, ki je sorazmerna njegovemu funkcioniranju: to je sekundarna energija, ki smo jo poimenovali za bioenergijo, energijo bio sistema. Imamo torej dve energiji: življenjsko-kozmično energijo, ki jo pridobimo skozi hrano in skozi čakre kot primarno, in bioenergijo, ki jo proizvaja naše telo kot sekundarno energijo. Življenjsko-kozmična energija se prebija skozi bioenergijo in v bioenergiji ustvarja vrtince - čakre. Po sestavini čakre lahko ugotovimo, koliko različnih energij potrebujejo določeni organi v telesu. V polju bioenergije je razvidno tudi, če so vsi organi sprejeli življenjsko-kozmično energijo, in, če funkcionirajo pravilno, npr.: če so oslabeli, okrog sebe nimajo močne bioenergije, širokega polja aure.

Osnovni princip zdravljenja z življenjsko-kozmično energijo je dovajanje te energije na mesto, kjer je nastopila sprememba v količini bioenergije.

Kot smo videli iz prejšnjih razlag v polju bioenergije, v auri ali v posameznem sistemu, ali organu v telesu ugotavljamo, kje je nesorazmerje energij, da energije ni, da jo je premalo ali je odvečna, in to stanje s kanaliziranjem življenjsko-kozmične energije popravimo. V principu ima sleherni organizem zelo dober lastni obrambni sistem, ki dobro vzdržuje funkcioniranje telesa in le-temu s postopkom kanaliziranja omogočimo, da premaga slabo stanje ali bolezen, ko je sam trenutno nesposoben, da bi zaščitil organizem, ker je moten ali močno preobremenjen.

S postopkom terapije z življenjsko-kozmično energijo ne pustimo škodljivih posledic na organizmu in to zaradi tega, ker je to energija življenja; možne posledice so le naslednje: stanje organizma se izboljša, telesu je bolje, ali pa se ne zgodi nič. Terapija ne prinaša bolečin in vse skupaj je pod vodstvom duše pacienta, ki omogoča celoten postopek zdravljenja. Lahko bi rekel, da celotni postopek vodi duša oziroma t.i. vodnik varuh in je terapevtova naloga le, da opravi postopek transformacije, realizacijo pa prepusti duši pacienta.

Zanimivi so preizkusi z dušo, na katero je možno vplivati, se z njo sporazumevati, od nje dobiti odobritve za posamezne postopke zdravljenja; duša omogoča zdravljenje za nosečnost in uspešno oploditev, in ne nazadnje posameznim pacientom je možno v dogovoru z dušo (predvsem mlajšim osebam) podaljšati življenje. Podaljšanje življenja je zanimivo v primerih, ko duša želi zapustiti telo, povzročiti njegovo smrt, kar se manifestira kot samomor, prometna ali druga nesreča, da v dogovoru z dušo le-to zamenjamo s podobno dušo, ki želi naprej utelešeno živeti. Pacient nekoliko spremeni svoje obnašanje, odvisno od značaja nove duše, toda te spremembe okolica po navadi ne registrira, predvsem zaradi površnega opazovanja. Podaljšanje življenja ali zamenjava duše se razmeroma pogosto zgodi spontano, brez vpliva oz. sporazuma med terapevtom in dušo pacienta. Taki primeri so razvidni iz primerov, ko po neki težji nesreči in kritičnem stanju pacienta, le-ta po ozdravitvi spremeni odnos do okolice: npr., pacient ima pred nesrečo eksploziven, tekmovalen značaj, po ozdravitvi pa deluje umirjeno.

Terapevt mora iti skozi postopek lastne duhovne rasti, ker se duhovnosti ne moremo zgolj naučiti; to se ne da: duhovnost si moramo zaslužiti, moramo biti za svoje delo, za vlaganje energije nagrajeni, si pridobiti duhovno odličje, biti prilagojeni delovanju duhovnih energij in vzpostaviti dobre odnose na vseh nivojih življenja. Izobrazba, čeprav brez nje težko shajamo, ni odločujoča za duhovno rast posameznika: večkrat je celo zavora, ker enačimo izobrazbo, ki jo z učenjem osvojimo, in duhovno rast, katero moramo z vlaganjem lastne energije pridobiti. Terapevt mora sistematično vlagati svojo energijo v duhovno rast in mora maksimalno osvojiti humanistična etična in moralna načela, da bo dosegel oz. izpolnil pogoj univerzalne ljubezni.

V praksi zasledimo zelo veliko število oseb, ki se deklarirajo za duhovno razvite, čeprav duhovnosti pri njih ni zaslediti. Najpogosteje jih opazimo kot avtorje knjig in časopisnih člankov, izdelovalce zaščitnih pripomočkov, zdravilce, ki en sam problem lahko ozdravijo, drugega pa ne, ali kot zdravilce, ki imajo posebno tehniko zdravljenja, jasnovidce, vedeževalce iz kart ali drugih pripomočkov (kot so npr. yijing in rune), radiesteziste, astrologe, kristaloterapevte, numerologe in podobno, kot so to uporabniki nekaterih vzhodnjaških ezoteričnih tehnik. Omenjena znanja je treba spoštovati, toda ne smemo jih mešati z duhovnimi načeli. Ena izmed visoko duhovno razvitih oseb, ki je živela v prvi polovici dvajsetega stoletja, je na to temo in za take ljudi izjavila: »Gre za opičje improvizacije ezoteričnih tehnik«.

Progam za terapevte z življenjsko-kozmično energijo je tako prirejen, da z najmanj vložene energije dosežemo visoko stopnjo duhovne rasti. Potrebno je sprejeti predlagana načela, ne dvomiti ali celo preverjati duhovne t. j. kozmične zakone in trenirati, zdraviti in zdraviti toliko časa, da nam pri transformacijah besede preidejo v slike in slike v mentalne prebliske. Po tem bo dovolj, da samo pomislimo na problem pri zdravljenju in na metodo transformacije, oz. reševanje problema po sistemu uporabljanja življenjsko-kozmične energije, pa se bo celoten postopek izvršil in pacient bo ozdravel. To je načelo, da roko postavimo na boleče koleno in bolečina izgine, ali da se s pacientom pogovarjamo po telefonu in pacient že zasledi izboljšanje zdravstvenega stanja.

Naj vas v razmišljanju in študiju ne zavede podana ponazoritev v našem materialnem svetu, kjer je telo - stroj, genetski zapisi – programi za delovanje organizma, in duša – sistemski operator, ki vodi celoten proces.

Ta primerjava je le prispodoba, ki podaja možne primerjave duhovne in materialne funkcije za današnji čas in za sedanje znanstvene dosežke. Duša nima samo materialnih dimenzij, je več dimenzionalna in več izvorna struktura z multi funkcionalnim sistemom delovanja. Posebej je pomembno, da življenjsko-kozmična energija nima negativnih učinkov na telo, da je ne moremo uporabiti za uničenje organizma, da je neposredno vezana za dušo človeka in da skladno z dušo funkcionira na vseh nivojih življenja. Previdni moramo biti z drugimi duhovnimi zakoni, ne smemo jih uporabiti v materialnem svetu, kajti kot rezultat bomo dobili nasprotni učinek, učinek satanizma. Na primer: ne moremo duhovne univerzalne ljubezni in njene namenske uporabe pri zdravljenju telesa enačiti s fzično ljubeznijo do nasprotnega spola, ker bomo postali seksualni odvisniki ali celo sadistični ubijalci, iztirjenci. V literaturi zasledimo zapise o organizaciji tajnih društev, satanizmu, da imajo črne maše, da uporabljajo pentagrame, kozle, kroge in žrtvene obrede. Vse skupaj kaže na v zgrešeno smer duhovno razvite posameznike, ki duhovne zakone uporabljajo v materialnem svetu in so s svojimi početji uničevalci organizma, nikakor pa ne zdravilci kot se ponavadi deklarirajo. Tudi ozdravljenje takih posameznikov skorajda ni možno, ker s takim početjem pridobijo naklonjenost ega, zadoščenje o uspešnem uničenju organov ali sistemov v telesu in so na to ponosni. Vse skupaj obvladuje negativna energija, ki je nasprotna od energije univerzalne ljubezni, ki je usmerjena v pomoč, zdravljenje in v življenje, nikakor pa ne v uničenje in bolezni organizma.

Večina posameznikov, ki se ukvarjajo s satanizmom, luciferizmom ali s črno magijo so osebe z nizko inkarnacijsko stopnjo, kakor bi rekli v Indiji, da so iz prve kaste in živijo na fzičnem nivoju brez duhovnih kvalitet, in tisti, ki so dosegli univerzalno ljubezen in pomagajo drugim, da so z visoko stopnjo reinkarnacije, da so iz kaste brahmanov, to je iz družbe visoko duhovno razvitih oseb. Narava ene in druge postavlja na stopnjo razvoja duše in ni opredeljena.