10.3. Sistematski pristop k iskanju

Pri obisku sorodnikov v Beogradu sem slišal, da njihov prijatelj išče zakopano zlato že celih šest let. Nisem reagiral na to informacijo, ker je znano, da v Srbiji ni mesta v katerem ne bi krožile pripovedi o zakopanem bogastvu, in teh zgodb je toliko, da bi jih bilo preveč za celo Evropo. Moji sorodniki so insistirali naj prisluhnem pripovedi njihovega prijatelja Milana. Bil je mlajši človek veselega značaja; njegove pripovedi so zvenele kot pravljica. Povedal je, da je zlato skrito in zakopano v Šumadiji še iz časov Turkov; ko so pobirali harač (davek) so vaščani napadli rubežnike in jim odvzeli vse, kar so imeli. Zlato naj bi bilo zbrano od dveh haračev in zloženo v bisage (torbe). Napadalci so se med sabo skregali in pobili, in skupina, ki je zlato zakopala, je padla v obračunu. Od živih ni nihče vedel, kje je zlato zakopano. Povedal je, da zlato išče že več let, da je prekopal teren v širokem predvidenem radiusu, da so mu že pomagali ezoteriki in radiestezisti, toda ni pozitivnih rezultatov. Zaprosil me je, če bi bil jaz pripravljen ogledati teren, in dodal, da mi to ne bo težko, kajti teren je skalnat in podoben meni znanim krajem v Črni gori. Dogovorili smo se za ogled in omenil je, da se bomo vozili z avtom eno do dve uri, ni pa hotel povedati točne lokacije.

Vse skupaj se mi je zdelo podobno otroškim povesticam, vseeno pa sem si kraj želel ogledati in spoznati energetska stanja, blokade, zaščite in nenazadnje magijske protokole, ki so pri skrivanju zlata običajno postavljeni, če bi se izkazalo da je v tej zgodbi nekaj resnice.

Prvi korak

Pri ogledu neznanih krajev, kjer ni možno opraviti predpriprave in analize terena, mora vsak terapevt najprej zaščititi sebe, energetsko prilagoditi vsakega člana ekipe in v grobem zaščititi pot in področje iskanja. Vsakega člana ekipe moramo dobro analizirati, videti kakšen značaj in nagnjenja ima, sposobnosti za govor neresnice, kraje, neprilagojenost različnim mišljenjem in nagnjenosti k zločinu. Treba je upoštevati, da je človekov odziv pri delitvi materialnih dobrin nepredvidljiv, zelo silovit in nepričakovan, kar je bilo razvidno tudi iz dogodka iz Milanovega pripovedovanja. Nazoren sodoben primer so zapuščinske razprave, kjer se sorodniki pri delitvi premoženja med sabo smrtno skregajo. Milan in njegov kolega sta bila nezaupljiva do vsakega tujca, med sabo sta imela vzpostavljeno skrito vrsto komunikacije, ob kateri sem dobil občutek, da me ne sprejemata za enakopravnega partnerja. Moral sem oba ozdraviti, prilagoditi ekipnem delu in definirati zadolžitve.

Drugi korak

Za ogled terena moramo biti opremljeni z risalnim priborom, fotografskim aparatom, kompasom, GPS-om, metrom ali laserskim merilcem razdalj in s prenosno radijsko postajo ali mobitelom. Obleka naj bi bila primerna za delo na terenu: koristno je imeti lovski plašč s številnimi žepi, ki nam omogočajo, da pregledno razporedimo potrebne rekvizite in merilne instrumente.

Teren moramo pozorno opazovati, si natančno ogledati objekte, poti in obliko oziroma konfiguracijo terena, da se približamo oziroma ugotovimo logiko skrivanja. Na čistem kosu papirja narišemo vse, kar mislimo da je pomembno: zgradbe, zidove, poti, vrtove in podobno. Določimo strani sveta in iz vseh možnih kotov slikamo teren: slikamo tudi nepomembne stvari, ker nikoli ne vemo, kaj nam bo pri analizi terena odprlo oči, kdaj nam bo intuicija pokazala mesto, kjer je nekaj skrito.

Teren je bil prislonjen ob pobočje in neraven, več razvalin hiš se je nahajalo v majhni kotlini, tla večinoma skalnata, nekaj redkega smrekovega gozda, nekaj večjih vrtov, ki niso bili obdelani; neasfaltirana cesta je delila dolino na dva skoraj enaka dela. Teren je ležal daleč od urbanega naselja in magistralnih poti. Opravil sem vse naštete postopke opazovanja in merjenja ter počasi prehodil vsak del tega področja, da bi ugotovil, ali je teren pod vplivom negativnih energij, uroka, prekletstva in magije. Zavedal sem se, da v primeru sevanja negativnih energij lahko določim več možnih točk, kjer naj bi bilo kaj skritega, saj so določene energije dober indikator, da je nekaj tam zakopanega.

Tretji korak

Vrnili smo se v Beograd in se dogovorili, da bomo teren ponovno pregledali in analizirali; tudi za strategijo dela smo se sporazumeli. Zemljišče opazovanega terena, na katerem naj bi iskali, je bilo v privatni lasti, zapuščeno, in zadnja dediča naj bi živela v Pančevu in Kraguljevcu. Moja naloga je bilo iskanje kraja, kjer naj bi bil skrit zaklad; Milan naj bi izkopaval na tem mestu; njegov prijatelj šofer Brane naj bi pomagal pri odkopavanju in obenem zavaroval okolico. Popili smo kavo pri mojih sorodnikih in se razšli; ogled terena naj bi sledil po moji analizi, iskanju na daljavo in po primerjavi podatkov.

Na osnovi koordinat, katere sem z GPS-em izmeril na terenu, sem za ta teren z računalnikom preko interneta poiskal satelitski posnetek in ga skopiral. Primerjal sem podatke s terena in iz satelitskega posnetka ter izdelal podroben načrt situacije na terenu. Kot prvo sem s postopkom iskanja na daljavo vrisal geopataloške moteče točke. Potem sem razvrstil energetske vplive na dve skupini, in sicer na tiste energije, ki naj bi jih postavili tisti, ki so zaklad skrili in postavili energetsko zaščito za nezaželene iskalce, in na tiste moteče energije, ki so jih pri iskanju zlata ustvarjale osebe z različnimi opravili, kot so samoobrambna lastna zaščita, meditacija za odkrivanje zaklada, uporaba magijskih protokolov in podobno.

Milan ni govoril resnice, hitro sem ugotovil, da naj bi bilo skrito bogastvo iz novejšega časa, iz obdobja druge svetovne vojne, da je bilo verjetno ukradeno od nekega drugega in da so ga že iskali mnogi radovedneži. Analiza je pokazala, da je že štiriinštirideset ezoteričnih iskalcev obiskalo ta teren, da drugih iskalcev niti ne naštevam. Milan je mirno sprejel moje ugotovitve, jih potrdil in se mi opravičil; povedal je, da me ni poznal, in da mi ni mogel zaupati, zato si je izmislil takšno pripoved. Dodal je še, da je on sam pripeljal štiri radiesteziste oziroma bioenergetike, vendar da ni bilo pozitivnih rezultatov.

Analiziral sem prvo skupino energetskih motenj, jih razvrstil v podobne skupine, določil karkter energetskega vpliva in blokiral njihovo delovanje. Protokole in negativne energije, ki jih puščajo iskalci in ezoteriki nevtraliziramo na terenu, ker jih na daljavo ne moremo povsem odstraniti. Zatem sem poiskal možne točke, na katerih naj bi bilo nekaj skritega: teh mest je bilo sedem, kar mi je dalo misliti, da je na tem mestu gotovo nekaj skritega, ker so se tisti, ki so zaklad zakopali, močno potrudili, da so teren magijsko oziroma energetsko zaščitili.

Druga skupina energetskih oblik je pokazala, da so energetske motnje oziroma magijski protokoli postavljeni v obliki križa. Pozoren sem bil na to ugotovitev, kajti razporeditev magije v takšni obliki je pomenila, da so pri skrivanju zaklada sodelovali duhovniki, ali da so zaščito postavili po njihovem nasvetu. Križ sem risal na obstoječo karto terena in poskušal definirati magijske protokole. Ponovno sem bil presenečen, saj nisem mogel ugotoviti, kateri magijski protokoli so bili uporabljeni, kakšen je njihov vpliv in namen delovanja, in odločil sem se da bom to natančno ugotovil na terenu. Milan je bil takoj pripravljen za vožnjo.

Četrti korak

Ugotovitev, da je na več mestih nekaj zakopanega lahko pomeni, da so na obravnavanem kraju močne motilne energije in energetski vplivi, ki jih je treba nevtralizirati, če želimo nadaljevati iskanje in odkriti pravo mesto, kjer je nekaj zakopanega. Opravil sem kompletno zdravljenje terena z življenjsko-kozmično energijo, odpravil standardne vplive, kot so elementali, različni duhci in na koncu čiščenja ugotovil, da je prisoten močan motilni vpliv različnih duš, ki so ostale vezane na Zemlji, ker so bili ljudje pokončani na nečloveški način, mučeni in nedolžni. Dognal sem tudi, da je bilo na tej lokaciji množično pokopališče s 586 dušami vezanimi za mesto poboja; posebej je bilo zaznati vpliv duš osmih obešenih oseb, 22 zabodenih in 99 pokončanih z zadušitvijo. Takšni zločini v tako velikem številu se ponavadi dogajajo v času vojne, kar sem tudi omenil Milanu. Tudi nad to ugotovitvijo ni bil presenečen, povedal je da je bila družina, ki je tu živele za časa Kraljevine Srbije, politično zelo aktivna, sodelovala v vladi in da so vse vojske obiskale njihovo domačijo.

Zaprosil sem Milana in Braneta naj me pustita samega, da bi mogel terapevtsko očistiti teren, ozdraviti duše pobitih in jih odpraviti na njihovo pot, da ne bi trpele na tukajšnji zemlji, ker s svojim obstojem in delovanjem lahko vplivajo na iskanje in meritve na terenu. Vsega skupaj je bilo veliko in preveč, in odločil sem se, da bom na terenu odpravil težje primere, druge pa bom le blokiral in jih odpravil pozneje s postopkom dela na daljavo. Potreboval sem tri ure dela, Milan in Brane sta postala živčna in ko sem jima povedal, da lahko gremo domov, da bom na daljavo nadaljeval delo nevtraliziranja in iskanja, sta se zelo razveselila in me odpeljala v gostilno z dobro slivovko, odličnim roštiljem in vinom. Čeprav sem vegeterijanec in alkoholni abstinent mi ni škodila puranja pečenka, katero sem zalil z vinom »Ždrebčeva krv«, ki je ponos Šumadije.

Peti korak

Počasi sem ozdravil vse duše in jih poslal na njihovo pot z delom na daljavo, narisal magijski križ z vsemi oblikami zaščite in z meritvijo na daljavo ugotovil, da je samo na enem mestu ostala možnost, da je tam nekaj skritega. Vseh šest preostalih točk, ki so se pokazale pri prvi meritvi in bile zaznamovane, je naenkrat izginilo: zdaj se je pokazalo, da so te točke popolnoma nevtralne in da ni nič zakopanega vezano zanje.

Obdelava magijskih protokolov razporejenih v obliki križa, njihove medsebojne povezave, energetska presenečenja, nastavljena za nepridiprave, iskanje postavljenih eksplozivnih naprav je potekalo kar nekaj dni. Nisem dvomil v točnost ugotovitev, kar sem sporočil Milanu, in ga prosil da gremo na teren s primernim orodjem ter z opravičilom, da imam samo še nekaj dni časa, ker moram v Črno Goro. Milan je informacijo rad sprejel in povedal, da ima orodje za izkop v avtu že od prvega dne.

Šesti korak

Bilo je slabo vreme, nizka oblačnost, mrzlo, in nič ni obetalo, da se bo pokazalo sonce. Milan se je samo nasmejal in rekel, da je takšno vreme želel, ker se pri fizičnem delu poti in da mu takšne vremenske razmere ustrezajo. Na terenu sem odrezal deset kosov 30 cm dolgih vej in z merjenjem določil točke križa; na vsako točko je Milan zabodel vejo. Križ iz vej se je natančno ujemal z narisanim križem na papirju, njegova vertikala se je pokrila s točkami na terenu in krajši krak križa je potekal v smeri izhodnih vrat na razvaline nekdaj premožne hiše, usmerjen k precej staremu in osamljenemu drevesu slive. Nasprotna veja od vhodnih vrat, točka na levi, v prečnem delu križa je bila točka, kjer je bilo nekaj zakopanega. Preveril sem teren in ugotovil, da ta točka, katero sem natančno določil, izpolnjuje še dva splošna pogoja, in sicer da se nahaja na neki poti po kateri se vsak dan hodi in da pri izhodu iz hiše takoj vidiš, če je nekdo na tem mestu izkopaval. Dodal sem, da bo potrebno izkopati meter in pol globoko in da je nekaj skritega v skrinji iz kovine ali v betonskem kesonu.

Milan se ni strinjal z menoj, posebej ne z ugotovitvijo, da je nekaj zakopanega tako globoko, ker je mislil da morajo biti skrite stvari zakopane plitko, zaradi hitrega izkopa in možne premestitve na drugo lokacijo v primeru odkritja. Bil sem presenečen nad njegovim nelogičnem razmišljanjem pa sam mu dejal, da je v šestih letih vedno zgrešil in da naj upošteva moja navodila, ki jih bom pri izkopu verjetno še spreminjal. Debelo me je pogledal, ko sem dodal, da mora biti širina izkopa najmanj en meter. Brane je komentiral, da nič ne verjame, da se je »Zlatko« (Milanu so dali tako ime, ker je že leta iskal zlato) velikokrat zmotil in da že dolgo časa hrabro prenaša njegove oziroma njune neuspehe.

Konec preverjanja

Naslednji dan sta Milan in Brane začela izkopavati: na vrhu je bil teren pokrit z zemljo do globine 30 cm, nato droben kamen v plasti od 2 cm do 10 cm. Vprašal sem se, kako to, da voda ni potegnila prsti skozi kamne in prišel do zaključka, da mora biti pod kamnom nepropusten sloj zemlje, ali pa je spodaj zakopanega nekaj umetnega, kar ne prepušča vodo. Milanu sem povedal, da smo na pravi poti in da naj kopljeta previdno. Na globini 1m se je pod udarci krampa površina zemlje začela močno tresti, in sicer premočrtno v eni smeri; to sem omenil Milanu, ki je takoj prišel da bi to preveril. Na obrazu se mu je videla sprememba, bil je prijetno presenečen, nadaljeval je izkop in pri globini 1m in 25 cm prišel do pocinkanega zaboja premazanega z nekakšno smolo. Opozoril sem ju, da naj pazita, če zaboj ni povezan s kakšno žico, verigo ali temu podobno, ker ni dvakrat za reči, da zaboj ni miniran. Končno smo zaboj z veliko muko izvlekli iz zemlje, ker je bil ukleščen med dve kamniti skali, kar je Milan v šali komentiral, da je zalepljen z »UHO« lepilom.

Odpiranje zaboja

Milan se je zadovoljno smejal in zatrdil, da odpiranje ne bo problem, ker so spoji vidni in jih lahko prereže. Čudno sam ga pogledal, saj elektrike ni bilo videti, nakar je iz avta prinesel akumulatorski vrtalni stroj z montirano rezalno ploščo in odrezal vse sponke na pokrovu. Predlagal sem, da zaboj odpremo na daljavo in skriti izza sten nekdanje hiše ter pojasnil, da je možno izvesti zaščito tudi s strupom, dodal nekaj znanih pripovedi iz Indije in podobno. Strinjala sta se: zvezali smo pokrov kovčka z vlečno vrvjo iz Milanovega avta in skriti izza stene močno potegnili povezan pokrov. Premaknili smo zaboj, pokrov je padel; Milanu sem svetoval, da malo počakamo zaradi možnosti kemijske zaščite. Ostali smo v zaklonu četrt ure, se med sabo veselo petelinili, čeprav nisem imel prav dobrega občutka glede vrste odkritega bogastva; kovinski zvok pri odpiranju in premikanju zaboja me ni razveselil.

Milan in Brane sta zaboj previdno prevrnila, stresla vsebino na tla in uzrli smo kose srebrnega jedilnega pribora, več kelihov, pladnjev, različnih nožev, križev, pištol tipa kolt, nekaj kosov neuporabne stare duhovniške obleke in trakove, kup razpadajočih knjig in precej velik zavitek razmazanih portretov in slik. Pričakoval sem star denar, toda tam ni bilo nobenega kovanca, medalje ali podobnih zbirateljskih varietet, zato sem Milanu rekel naj mi za moje delo da neko plačilo, ker jutri odpotujem v Črno goro. Strinjala sta se in obljubila, da mi bosta prinesla nekaj zbirateljskega denarja zvečer k sorodnikom. Zasula sta izkop, poravnala zemljo in zaboj stlačila v avto.

Konec iskanja

Med vožnjo je Milan večkrat omenil, da je velika škoda, ker stanujem tako daleč v Sloveniji in da je moje znanje neprecenljivo saj bi se pri iskanju skritih zakladov s pridom izkoristilo v krajih, za katere ve, da skrivajo skrite zaklade. Ko smo prišli k sorodnikom je bila že tema, Milan je obljubil, da pride čez pol ure in z Branetom sta se izgubila v gostem prometu. Vrnil se je uro pozneje in povedal, da ni prinesel denarja, ker se z Branetom ne strinjata s plačilom, kajti vrednosti najdenega ne moreta oceniti in predlagata, da material najprej spravita v promet, jaz pa bom deležen tretjine dobička. Odgovoril sem mu, da sem dobro premislil in da moj predlog še vedno velja; v šali sem rekel, da so se Srbijanci - Gedže petsto let nasilno križali s Turki in da jim je malokaj za verjeti. Bil je hudo užaljen, jaz pa sem citiral Njegoša: »Trgovac ti laže sa smijehom, žena laže suze prolijući, niko tako ko Turčin ne laže«. Milan se je poslovil, spotoma je mojim sorodnikom obljubil, da bo jutri pred odhodom prinesel plačilo za moje delo in odhitel.

Zjutraj Milana ni bilo; dogovoril sem se s sorodniki, da naj morebitni meni namenjeni denar zadržijo zase za hude čase; ni mi bilo do denarja, temveč do odkrivanja neznanega in skritih predmetov, zato sem hitro odpotoval. Minilo je več kot petnajst let, sorodniki denarja niso dobili, vedeli so le, da je Milan v Ameriki v Chichagu; večkrat je poklical po telefonu in ponavljal svoje obljube. Sorodnike sem potolažil, da sem navajen takih plačil, da več kot osemdeset odstotkov primerov ozdravim na daljavo, da pri tem ne vidim ne pacienta in tudi ne vsaj simbolične zahvale ali nagrade, katera je eden temeljnih kamnov oziroma nujno potrebna pri izravnavi energij duhovnega ozdravljenja.