11.1. Iskanje umrlih oseb

Pri iskanju in dognanju, da neka oseba ni več živa, da je umrla, uporabimo meritev za ugotavljanje njene življenjske energije, ki je v direktni povezavi z vitalnimi organi, kot so možgani, srce in jetra. Za primer, ko ni energije na teh organih in njihovih funkcionalnih sistemih, naredimo še kontrolo za njeno dušo in ugotavljamo, če njeno telo poseduje dušo. Ugotovitev, da telo pogrešanega nima duše in da duša ni utelešena v njegovem fizičnem telesu zagotovo potrdi predvideno stanje in garantira točnost ugotovitve, da je pogrešana oseba umrla, in da nekje obstoja le del njenega fizičnega telesa.

Duša pogrešane in umrle osebe zaradi prizadetosti in razboljenega čustvenega stanja posameznih sorodnikov ostane vezana za Zemljo in nima možnosti, da odide na svojo pot. Tako dušo umrlega lahko najdemo pripeto na auro posameznika, ki je bil v močni emotivni povezavi s pogrešano osebo; zlasti pomembne so čustvene povezave v času fizičnega življenja. Od osebe, na kateri smo našli dušo pogrešanega, prilepljeno na njeno energetsko telo, lahko dobimo največ informacij o značajskih lastnostih pogrešane osebe.

Zelo pomembni so podatki o družbeni aktivnosti osebe, ki jo iščemo, ker na osnovi teh spoznanj lahko predvidimo lokacijo sistematičnega iskanja z merjenjem. Športne aktivnosti, hobi, lokacija prijateljev in druge povezave, ki jih je ustvarjala pogrešana oseba za časa življenja, dajo možnost presoje o mestu iskanja. Na osnovi vseh podatkov izrišemo na zemljevidu začetno področje iskanja. To področje je v bistvu področje aktivnosti pogrešanega za časa njegovega življenja in nam še ne razkrije mesta, kjer je njegovo telo, zagotovo pa da možnost začetnega presojanja in izhodišče podrobnega iskanja.

Z analizo pridobljenih podatkov in na osnovi analize sorodnikov in prijateljev izdelamo širši načrt iskanja. Področje širšega iskanja zarišemo na istem zemljevidu; če zemljevid nima narisanih meja med državami in različnih pokrajin v državi jih v grobem sami narišemo. Nastali načrt je razdeljen na področja držav in njihovih pokrajin, katere zaradi lažjega dela označimo s številkami.

Prvi korak

Na narisanem zemljevidu z različnimi merilci duhovne energije določimo ožje področje iskanja. Najprej določimo državo, v kateri se nahaja telo, določimo pokrajino v državi, katera je označena s številkami in to številko zaokrožimo na zemljevidu. Za zanesljivost odločitve o lokaciji iskanja ponovimo iskanje številke pokrajine tako, da izpišemo vse številke z zemljevida na enake koščke papirja: številke so obrnjene navzdol, da jih ne vidimo, položimo na mizo, dobro premešamo, da ne vemo, na katerem listu je katera številka. Nato te koščke papirja ločimo med sabo in jih pokrijemo s čistim kosom papirja, da jih ne vidimo. Z različnimi merilci: intuitivnim senzorjem, očesnim merilcem in nihalom določimo točko na papirju, pod katero se nahaja listek s pravo številko. Točko pritisnemo s svinčnikom, privzdignemo list papirja s katerim smo pokrili številke in izpod svinčnika izvlečemo listek. Številka na listku se mora ujemati s številko, katero smo prej z merjenjem določili in zaokrožili na zemljevidu. V primeru, da se številki na zemljevidu in na listku ne ujemata, celoten postopek merjenja ponovimo.

V primeru, da se številke kljub ponovnem merjenju ne ujemajo pomeni, da pri okvirnem načrtu nismo upoštevali vseh podatkov. Zato ponovimo celoten postopek od začetka izdelave širše karte iskanja in ga ponavljamo toliko časa, da se nam pri različnih načinih merjenja številke ujemajo, da dobimo isto številko, oziroma isto pokrajino pri različnih meritvah. Pozorni moramo biti tudi na blokade in magijske protokole, katere so morebiti postavili udeleženci pri smrti pogrešanega, ker nas te energije lahko zavedejo.

Drugi korak

Določeno pokrajino razdelimo na kvadrate in z enakim postopkom različnih merjenj kot prej določimo kvadrat področja, v katerem je telo pogrešanega. Ta kvadrat povečamo in ga razdelimo na manjše kvadratke ter z merjenjem določimo mesto iskanja. Določen kvadrat lahko še naprej delimo na manjše kvadrate in z merjenjem določamo natančno lokacijo pogrešanega. Na koncu deljenja in merjenja označimo iskano mesto na karti in karto računalniško primerjamo s satelitskim posnetkom, da določimo koordinate mikrolokacije na zemljevidu.

Tretji korak

S kompletno dokumentacijo in z opremo za čiščenje prostorov oziroma zdravljenje površin obiščemo z daljinskimi meritvami določen kraj iskanja. V grobem na karti kvadrata določimo mesta, kjer naj bi bilo telo: najpogosteje je zakopano. V primeru, da je na tem kvadratu več možnih mest, moramo celotno površino kvadrata ozdraviti. Odpravimo vse negativne energije, povzročene z zločini, mučenjem, travmatičnim dogodkom, posilstvom, z uporabo protokolov činov, uroka, prekletstva in postopkov magije če so prisotne. Po čiščenju ponovno merimo in določamo na koliko mestih obstaja možnost, da je tu zakopano telo pogrešanega. Če te meritve pokažejo več možnih točk to pomeni, da smo slabo očistili ozdravili prostor in zdravljenje prostora ponovimo. Ko z merjenjem dobimo eno samo možno mesto, pristopimo k odkrivanju mesta zakopa.

Četrti korak

Teren mikrolokacije očistimo, ozdravimo z življenjsko-kozmično energijo. To mesto smo v grobem že zdravili toda, pri prejšnjem zdravljenju nismo upoštevali možnosti načrtne zaščite groba, postavljanje nevarnih protokolov za različne iskalce ter sisteme energetskega odvračanja in zavajanja. Samo v primeru, ko smo sistematsko opravili delo iskanja pogrešanega lahko računamo s pozitivnim izidom, oziroma odkrivanja kraja s telesom pogrešanega, oziroma njegovega groba. Nimamo garancije, da je na tem mestu grob pogrešanega, zato moramo počakati na izkop.

Pri izkopu si lahko pomagamo z izmerjenimi podatki o globini, širini izkopa in spremljanjem oziroma kontroli posameznih stopenj postopka in dela. Iskalce oziroma sorodnike je potrebno poučiti o obveznostih po zakonskih določilih, prijaviti izkop pristojnim organom in morebitnim lastnikom zemljišča. V teh primerih je najbolje svetovati sorodnikom naj pridobijo uradno dovoljenje za takšno delo. Hujše komplikacije nastopijo, če je mesto pogrešanega na pokopališču, ali če je na mestu njegovega pokopa zgrajeno naselje, hiša ali gospodarski objekt.