11. ISKANJE POGREŠANIH OSEB

Iskanje skritega zaklada je veliko lažje kot določanje lokacij pogrešanih oseb. Za iskanje živih organizmov imamo za vodilo njihovo dušo in na tej osnovi lahko izdelamo grob načrt dela. Redek primer je, da iščemo osebe, katere pogrešajo dolgo časa; terapevtu je v veliko pomoč dejstvo, da je danes možno dobiti več svežih informacij o pogrešani osebi in njenem obnašanju ter da lahko oceni različna nagnjenja te osebe in pridobiti za sodelovanje različne osebe povezane s pogrešanimi pri izdelavi določenih zaključkov. Novodobni čas, internetne povezave, letalski promet in video komunikacije omogočajo povezavo na vseh razdaljah na Zemlji in tako nas ne sme presenetiti, če pogrešano osebo najdemo na drugem kontinentu. To je v primerjavi z iskanjem pogrešanih oseb pred sto leti velika razlika. Ttakratne možnosti potovanj so bile v primerjavi z današnjimi veliko bolj omejene in iskanje pogrešanih so razdelili zgolj na žive in mrtve osebe. Iskanje v takratnem času je bilo preprosto in enostavno, če je le merilec energij kazal dovolj točno, je bil rezultat iskanja sorazmerno enak natančnosti teh meritev.

Danes je prebivalstvo v svetu številčno naraslo, samo v zadnjih sto letih se je potrojilo, vplivi ene skupnosti na drugo so očitni, svetovna ekonomija ni več nacionalna, državna, povečalo se je število mednarodnih organizacij, tajna društva in vladanje v senci so postali vsakdanja praksa in ni čudno, da je pogrešanih oseb veliko. V nekaterih zahodnih državah uradno definirajo pogrešano osebo šele po določenem času, ker je velika možnost samostojnega pobega in vključitve v družbo v drugem mestu, deželi ali kontinentu. Take osebe ne imenujejo pogrešane osebe, zlasti ne, če so osebe starejše od osemnajst let. Vključitev v skupine odvisnikov od alkohola, mamil, prostitucije in določene oblike fanatizma nudijo možnost uspešnega skrivanja in kamuflaže tudi za pogrešano osebo. Vsi ti pomisleki, pridobljene informacije od sorodnikov in prijateljev, nagnjenja pogrešane osebe k različnim aktivnostim v kulturi in športu, dajo možno klasifikacijo iskanja na osebe, ki niso več žive, in na tiste, ki še živijo. Pri tistih, ki niso živi, moramo dodatno ločiti tiste, ki so morebiti naredili samomor, umrli po nesrečnem naključju ali bili deležni nasilne smrti.