2.1. Osebna priprava

Terapevt mora misliti na to, da ga pri čiščenju prostorov na vsaki lokaciji pričakujejo presenečenja in nova dognanja. Zaradi tega mora biti fizično in duševno pripravljen na vsa ta možna presenečenja in različne nepričakovane energetske udare. Na primer, čiščenje prostorov in merjenja je ugodno izvajati v dopoldanskem času in v dnevih sredi tedna. Ne priporočam prostorska čiščenja na koncu tedna, zaradi vpliva energij uporabnikov prostorov, ki so ob koncu tedna razbremenjeni dela in lahko močneje vplivajo na izid meritev, katere izvaja terapevt. Čeprav osebe, ki so prisotne pri zdravljenju dobro pripravljenega terapevta ne motijo, je kljub temu bolje, da jih je prisotnih čim manj.

Moje dolgoletne praktične izkušnje potrjujejo, da je zelo težko, da bi terapevt sam sistematsko opravil delo na terenu. Na terenu mora terapevt imeti pomoč drugega terapevta, ali osebe, ki mu “slepo”, brezpogojno, dobesedno sledi pri delu in poslušno pomaga. Nemogoče je ostati v stanju visoke meditacije pri odkrivanju zamaskiranih škodljivih energij in obenem pisno voditi dnevnik. Tudi so primeri, ko moramo biti terapevti dolgo časa povezani z nekim nevarnim energetskim virom in je v takšni nevarnosti nemogoče ob tem delati karkoli drugega. Drugi terapevt lahko pomaga tako, da odpravlja nekatere energije in tako razbremeni delo prvega terapevta; prav tako spremlja njegovo delo in opozarja, če se zgodi, da je posamezne energije pozabil kontrolirati in jih morda ne bi odpravil.

Ni primerno, da bi terapevt sam vozil avto, to nalogo mora prevzeti drugi terapevt ali pa voznik, ki v kriznih primerih lahko tudi pomaga pri delu, oziroma pri čiščenju nevarnih energij. S sistematskim čiščenjem prostorov se terapevt nedvomno izčrpa, utrujen je in nesposoben je za upravljanje z vozilom. Ni slabo, če se terapevt po težkih primerih prostorskega zdravljenja malo uleže, ali v miru spije kavo in si nekoliko opomore ter duhovno povrne iz stanja velike duhovne utrujenosti. Terapevt lahko malo zadrema v vozilu pri vožnji nazaj domov, vozniku pa velja nasvet, da naj vozi počasi, da se izogne luknjam ali podobnim oviram na cesti, ker so vsi organi v telesu terapevta izredno občutljivi in težko prenašajo tresenje. Takih primerov je sicer zelo malo, toda umerjena vožnja vsakemu sovozniku dobro dene in godi.