3.7. Uporaba merilcev

Pri vseh merjenjih je potrebno upoštevati psihofizično stanje človeka, ki meri, in pravilnost izbire inštrumenta, ki mu odgovarja na njegova vprašanja. V primeru, da terapevt ne premaga svoj ego, oziroma, če ega v trenutku merjenja ne izključi, bodo rezultati njegovega dela dvomljivi in v večini primerov netočni. Težko je na terenu ali pri diagnosticiranju doseči tako visoko stopnjo meditacije, ki je potrebna, da nam instrument točno kaže, ker na naše stanje duha pritiskajo energije prisotnih ali različne škodljive energije s terena. V vseh primerih je pri merjenju najprimerneje uporabiti sistem »vklop – izklop«, katerega sem pojasnil v prvi knjigi o zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo.

Izbor merilcev, ali bolje rečeno: pripomočkov za merjenje, je odločitev, ki je v rokah vsakega posameznika in njegovega nagnjenja k uporabi in merjenju. Nekaterim leži uporaba L antene, drugim biotenzor, tretjim nihalo. Pravilnost odločitve, kateri merilni pripomoček je treba uporabiti sloni v osnovi na stopnji napake, ki jo lahko naredi instrument pri merjenju, oziroma koliko natančna je ta naprava. Ustalilo se je spoznanje, meril, da so tisti merilci, kateri potrebujejo dalj časa za odgovor na postavljeno vprašanje tudi bolj netočni, oziroma da je točnost merilnega pripomočka premo sorazmerna času njegovega odziva. Najbolj uspešno merjenje je, če za meritev uporabimo več različnih merilcev, in na osnovi več dobljenih rezultatov formiramo sklep o izidu merjenja in s tem odgovor na naše zastavljeno vprašanje.

Jaz vedno uporabljam intuitivni senzor, ki ga zadnjih deset let potrjujem z očesnim senzorjem, in včasih uporabim še nihalo, ki je zelo primerno za presojo, ko so v prostorih zdravljenja prisotni drugi ljudje. Intuicija redko odpove, nekoliko zmoti registriranje odgovora, če smo dovolili na terenu, da pademo pod vpliv škodljivih energij in energij prisotnih oseb, zato je preverjanje z dodatnim merjenjem oziroma merilcem primerno. Zdravilcu bi predlagal, da vsako merjenje na terenu izvaja s tremi merilci, in sicer da uporabi: intuitivni senzor, senzor očesa in nihalo, ali kateri drugi mehanski pripomoček, ki ga najraje uporablja.

Ker so senzor očesa, to je »blinker«, in mehanski pripomočki pod direktnim vodenjem intuicije, pravzaprav z različnimi merilci preizkusimo sebe in svoje psihofizično stanje v času merjenja.

Izkušenemu terapevtu ni potrebno merjenje s tremi ali več merilnimi pripomočki, vendar ima tako večje možnosti, da zgreši, kot tisti, ki za merjenje uporabi več inštrumentov.