7.2. Umori med sorodniki

Umori med sorodniki, ki nastanejo s tihim soglasjem vseh v družini, predstavlja primer, ko duša umrlega zelo težko zapusti prostor zločina, kljub temu da si to krčevito želi. V praksi sem se večkrat srečal s tako dušo in lahko rečem, da te duše hudo trpijo in da so brezmejno hvaležne, ko jih ozdravim, ko jim snamem odgovornost in navezanost na mesto zločina ter jim omogočim, da nadaljujejo svojo pot. Za ilustracijo lahko omenim primer, ki sem ga doživel v majhnem mestu pri Postojni, ko se je duša po odhodu vrnila, kar je predstavljalo izreden dogodek in veliko izjemo. Zvedel sem, da sta dva brata po smrti očeta zaradi dediščine ubila tretjega: pretepala sta ga toliko časa, da je umrl, mati pa je sinove zaščitila tako, da je izjavila, da se je zgodila huda nesreča. Duša umorjenega brata je »prosila« naj ji sorodniki odpustijo, ker je izzvala nesrečo, rotila je vse prisotne v prostorih, naj ji pomagajo, da ji omogočijo, da nadaljuje svojo pot, pot duše.