9.4.6. Duše umrlih in vezane za prostore

Naša vizija, ko vidimo neživo in davno umrlo osebo, ki se ponavadi prikaže uporabnikom stanovanja, ima skorajda v vseh primerih efekt presenečenja in izzove pojav strahu. Takšne duše so lahko tudi vezane za nekdanje prebivalce in uporabnike bivalnih prostorov, katere zdravimo. Te pojave sem v prejšnjih poglavjih podrobno opisal in bom na tem mestu zajel le tiste pojave, ko se prikažejo umrle osebe bivših stanovalcev oziroma liki sorodnikov.

Vizija videnja likov sorodnikov ustvarja travmo, nelagodje, strah ter posebna in različna emotivna stanja, katera predstavljajo težko breme za tistega, ki te vizije vidi. Logično je, da so vizije umrlih sorodnikov, ki so do smrti živeli v teh prostorih, travmatične, in da ustvarjajo maksimalen emotivni vpliv na ožje člane družine, ki jih vidijo. Navezanost duš umrlih sorodnikov na bivalne prostore se je ustvarjala zaradi različnih emotivnih stanj umrlega, navezanosti na določene živeče sorodnike kot tudi obratno, navezanosti nekaterih sorodnikov na umrlega. Te navezanosti ne sodijo v klasičen primer, katerega sem opisal v prejšnjih poglavjih: tu se srečamo z vsemi oblikami pogojene navezanosti, pomiritve in zadoščenja za narejene zločine, prevare, zaobljube in podobno.

Duše umrlih, ki se v vizijah prikažejo sorodnikom, moramo obravnavati z maksimalnim nivojem spoštovanja, nikoli jih popolnoma ne spoznamo, vendar pa lahko odkrijemo njihove storjene grehe in potrebo po namenski navezanosti.

Z analizo in merjenjem določimo obstoj takšnega energetskega pojava, dolg ali obveznost za navezanost na prostore zdravljenja in

na nivoju duš opravimo zdravljenje, poravnavo za vse odkrite obveznosti te duše, izvedemo razdružitev duše od teh obveznosti in navezanosti, in podamo duši blagoslov pri odpravljanju na njeno pot.

Vsi omenjeni in redki primeri energetskih oziroma duhovnih stanj so pri postopku zdravljenja zelo nevarni za terapevta in njegovo zdravje. Samo terapevti z dolgoletno prakso zdravljenja na nivoju duš imajo možnost zdraviti takšna energetska stanja brez bojazni za lastno življenje. Terapevt mora opraviti delo samostojno in pri tako nevarnih sistemih zdravljenja ni primerno imeti ob sebi drugega terapevta, ki ga sicer potrebujemo za pomoč pri delu, ker ne moremo sprejeti odgovornosti za možne, tudi zelo hude posledice, pri drugi osebi oziroma pomočniku.

Menim, da je koristno voditi zapiske o postopkih zdravljenja teh nevarnih primerov in analizirati vsa opažena ali doživeta dogajanja, ker je možno, da terapevt nekatere pomembne podrobnosti ali postopke spregleda in jih zato ne opravi; pojav se zna ponoviti in nam delo zdravljenja izniči. Posebno pozornost moramo posvetiti domačim in njihovim pripovedim in njihovo razlago primerjati z našimi ugotovitvami. Terapevt se mora vedno zavedati, da zdravljenje takšnih izrednih primerov nima primerjave, da ni enakih primerov: vsak primer je enkraten in se ga lahko samo enkrat zdravi, ni ponavljanja ali popravljanja morebitnih napak.