1.1. Življensko-kozmična energija

Poglejmo v preteklost: nemalokrat je bilo v zgodovini človeštva zapisano, da je človek z neko nadnaravno silo povezan z nebom, vesoljem in da brez te vezi oz. sile ne more obstati pri življenju. Človek je mislil, da so te sile določena nadnaravna bitja, podobna človeku, ki iz nebeških višav, vesolja ali z visokih planin vladajo na Zemlji, z dobrim ali zlim, kot nagrada ali kazen za določeno človeško početje. Zanj so bila ta božanstva, vsemogočna bitja ustvarjena po ljudski podobi, odgovorna za vse tisto, kar človek glede dogajanja v naravi ni mogel pojasniti. To obdobje je čas, ko so preprosta ljudstva ustvarjala mitologije in religije, panteone mnogoboštva. Za vsak naravni pojav, posebej še za vremenske pojave, od katerih je bil odvisen vsakoletni pridelek hrane, so ljudje imenovali določenega boga, ki je bil odgovoren za dobro ali slabo letino; odvisno od le-te je to leto človek živel, dobro in usklajeno z naravo ali ne. Na našem kontinentu je dobro znana družina in hierarhija bogov iz grške mitologije, čeprav imamo tudi Slovani lastno, čudovito mitologijo, hierarhijo bogov in prelepa imena zanje.

Z razvojem družbe ljudje ne spreminjajo svojega odnosa do bogov, temveč različne bogove in sile narave združujejo v osebi enega boga. En bog je odgovoren za vse, kar se dogaja na Zemlji, deli pravico in kazen na svetu in skoraj vsi civilizirani narodi to monoteistično načelo danes sprejemajo. Živijo v obdobju ene sile, enega vladarja in enega boga.

Za tem obdobjem je sledilo novo obdobje, čas ko misleci in družbena gibanja poskušajo na različne načine, postopoma z odkrivanjem vzhodnih dežel in njihovih kultur, primerjati spoznanja Vzhoda in Zahoda. Religija poskuša zadržati pridobljene pozicije v družbi, medtem ko se družbe z različnimi zakoni želijo zaščititi pred okostenelimi cerkvenimi doktrinami. V tem obdobju, obdobju ločevanja cerkve od države se ljudstva ukvarjajo s problemom, kako nadomestiti idealistične predstave in opravičila za naravne zakone, ki jih je ponudila religija. Znanstvene raziskave so pripeljale do tega, da so določene in ustaljene doktrine posamezne religije nadomestili z elementi odkritij fizičnih zakonov in z znanstveno razlago naravnih pojavov. Kljub temu je med človeškimi bitji ostala praznina zaradi nepojasnjenih zakonitosti narave in je še vedno čutiti prvotno nespremenjeno povezavo med človekom in vesoljem.

Poskuse pojasnjevanja naše povezanosti z vesoljem brez poimenovanja boga poznamo iz prizadevanj različnih kultur; novejša in konkretnejša spoznanja ponujajo teozofska gibanja in posamezni misleci, ki so ugotovili, da je življenje na Zemlji odvisno od sonca, od svetlobe. Korak je bil velik, ideja se je razširila po celem svetu, nastala je literatura o svetlobi in bitjih svetlobe. Mnoge predpostavke o odvisnosti življenja od svetlobe so bile potrjene z znanstvenimi dokazi, prevladalo je mišljenje, da smo s temi temelji na pravi poti pojasnjevanja življenja in naše povezanosti z vesoljem. Ideje, da je človeško življenje odvisno od svetlobe, so bioorgonomisti razširili s spoznanjem, da je zgolj ta energija premalo za človeško življenje, in na kabalističnih osnovah definirali kot temelj slehernega življenja namišljeno sonce neskončnega potenciala, ki se nahaja sredi vesolja.

Čeprav so bioorgonomisti idejo o soncu neskončnega potenciala v sredini vesolja prepričljivo definirali, je ljudem ob koncu dvajsetega stoletja pri pojasnjevanju človekove odvisnosti od vesolja vendar nekaj primanjkovalo. Zlasti je bilo to opazno v astrologiji in v nekaterih drugih ezoteričnih filozofijah, ki obravnavajo vplive planetov in nebesnih sil na odvisnost človeškega življenja od vesolja.

Moja razmišljanja, spoznanja in empirični preizkusi potrjujejo, da je kompleten sistem življenja na Zemlji odvisen od celotnega vesolja. Vse živo in neživo na Zemlji nastaja, živi, deluje in funkcionira v skupnem in skladnem procesu, kot sestavni del enega in istega energetskega sistema. Življenja in celotne narave na Zemlji ne moremo ločiti od vesolja; ne moremo argumentirano pojasnjevati ali razlagati eno brez drugega: potopljeni smo v energiji, ki je soodvisna od celotnega sistema narave. Naše življenje je neposredno odvisno od energije na Zemlji, od energije v kateri živimo. In naše zdravje prav tako.

Mnogi moji somišljeniki, ki so poslušali moja predavanja ali brali različna besedila, ki sem jih za potrebe tečajev ali kot odgovore na postavljena vprašanje napisal trdijo, da bi to energijo, ki nam daje življenje, morali imenovati »božanska energija«. Še posebej so odločni zagovorniki tega poimenovanja tisti pacienti, ki so s pomočjo tukaj opisane tehnike zdravljenja z življenjsko-kozmično energijo premagali težke bolezni, prestali nesrečo v družini in dobili pojasnilo zanjo, povrnili uspešnost propadlemu podjetju, si povrnili uspešnost v šoli in podobno.

Kljub tem utemeljenim predlogom menim, da je to energijo smotrno imenovati »življenjsko-kozmična energija«: življenjska, ker živimo v tej energiji, ker nam prav ona daje življenje, in ker nam omogoča življenje brez bolezni; ter kozmična, ker je odvisna od energije vesolja, kajti prav vesolje ustvarja na Zemlji energijo življenja.

Življenjsko-kozmična energija nam daje življenje, od nje smo odvisni in povsem logično je, da jo lahko uporabimo za zdravljenje oziroma vzdrževanje zdravja. Dolgo časa že preizkušam, kako deluje življenjsko-kozmična energija na žive organizme in kakšne so posledice, če jo kanaliziramo v človeški organizem z namenom, da bi ozdravili obolelo telo ali da bi vzdrževali zdravje. Rezultati so čudoviti: s to energijo lahko zdravimo na energetskem in fizičnem nivoju, ali bolje rečeno: zdravimo lahko dušo in telo.

Življenjsko-kozmična energija pri zdravljenju nima stranskih učinkov, nima škodljivih posledic za pacienta kot tudi ne za terapevta, kar je razumljivo, ker je ta energija pravzaprav naše življenje, naša duša in je zato logično, da nam ne more škodovati. Zdravje se po terapiji praviloma izboljša; v primeru, ko je pacient v posebnem psihičnem stanju ali če konzumira določene substance, ki spremenijo njegov metabolizem, kot so mamila, tablete ali alkohol, se ne zgodi nič, zato ga je potrebno predhodno ozdraviti od teh odvisnosti.

To pomeni, da so ugotovitve in predlogi mojih prijateljev, da gre za božansko energijo in da jo je treba tako tudi imenovati, upravičeni: strinjam se, da je ta energija po učinkovanju res božanska, toda božansko je religiozni pojem s svojimi specifičnimi izpeljavami, zato se z uporabo tega imena pri zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo ne morem strinjati.