1.2. Naloga telesa

Naše telo sprejema življenjsko-kozmično energijo in s tem vzdržuje svoje življenje. Organizem, v katerem obstaja pretok te energije, ki ima to energijo, je zdrav; in obratno: če nima pretoka te energije, začne moteno delovati in je posledično, kot rečemo, bolan. Energijo v organizem vnašamo direktno iz okolja ali kot smo navajeni reči: iz vesolja, z dihanjem, skozi hrano, pijačo in z ostalimi življenjskimi aktivnostmi. Danes ni več skrivnost, da nekateri ljudje s pomočjo meditacije vnašajo v organizem življenjsko-kozmično energijo in da lahko živijo brez hrane in pijače, kar da misliti, da človek današnjega časa v nam znanem okolju v svojem življenju izkorišča samo energijo hrane in samo sestavine hrane za lastno funkcioniranje, oz. za delovanje organov in sistemov v organizmu.

Telo sprejema življenjsko-kozmično energijo, ki omogoča živemu organizmu delovanje organov in sistemov; zdrav organizem to energijo pretvarja v življenjsko energijo, ki se pojavi in tudi zazna okoli, oz. izven telesa, in ki jo poznamo pod imenom bioenergija, ker jo oddaja sleherni bio sistem. Človek je najprej spoznal bioenergijo kot življenjsko energijo in z izkušnjo ter s preizkušanjem spoznal, da je zdravje z njo tesno povezano: če je bioenergije dovolj tudi okrog organizma, je organizem zdrav; in če jo je premalo, začne organizem pešati. Izvirne, primarne življenjsko-kozmične energije še ni poznal.

Na Vzhodu so energetsko stanje okrog telesa, bioenergijo, ki je sekundarna energija, dobro poznali, in sicer kot življenjsko energijo že mnogo let pred našim štetjem; analizirali so njeno pojavljanje, učinkovanje in obnašanje, primerjali te izsledke z zdravjem človeka in energetskim poljem okrog njegovega telesa in jo poimenovali za auro.