11. Skrajšane transformacije

Transformacije so besedilo, ki ga v mislih izgovarjamo pri zdravljenju z življenjsko-kozmično energijo, oz. pri kanaliziranju energije v pacientove oslabele organe v procesu zdravljenja skozi dvig življenjske energije. Na Vzhodu jih imenujejo mantre, in tekst, ki se glasno izgovarja, se v nekaterih primerih poje ali izgovarja tako, v sebi, da se ne sliši. Znane so tudi mantre usklajene s plesom v skupinah, ko vsi prisotni plešejo, pojejo in uživajo v kolektivni zamaknjenosti.

Mantre poznajo vse civilizacije in vse kulture; na Vzhodu so prevzele ime iz sanskrta, staroindijskega jezika, pred več tisočletji; pri nas na Zahodu pa jih poznamo predvsem kot ponavljajoči se tekst molitev. Mantre so v večini primerov tudi glasbeno izoblikovane in se pojejo po določeni melodiji, da se doseže frekvenca nihanja zvoka, ki povzroči pri meditantu potreben določeni duhovni nivo.

Tekst za transformacije je bil napisan v originalu, v jeziku tistega naroda, od koder izvira transformacija, in že samo petje v tem jeziku da pri zdravljenju dober rezultat. Zahodnjaki radi prevajamo vse jezike v domači jezik in ponavadi s tem izničimo efekt zgrajene poti do končnega cilja transformacije. To prevajanje v materni jezik pravzaprav samo po sebi ni tako slabo, če upošteva pravilo, da mantra zaživi samo takrat, ko s ponavljanjem, z vajo ali vlaganjem energije ustvari pri meditantu stanje, ki omogoča da organizem preide v natančno določeno duhovno stanje.

Prav tako naše transformacije ali pravila za zdravljenje učinkujejo oz. zaživijo, če jih izgovarjamo v določenem stanju zamaknjenosti, oziroma v alfa-theta stanju možganskih valovanj, ki smo jih dosegli in izvajali s taktiko »vklop-izklop«. Goli tekst transformacije ni problematičen in ga lahko priredimo besedilom naših krščanskih molitev, posvečenih določenemu svetniku, ki ga malikujemo.