12.1. Zgodovinski pregled zdravljenja s prebliski
Zapisovanje besedil s črkami so si ljudje izmislili šele pred kratkim, glede na to, da se je človek ukvarjal s tajnimi besedili odkar poznamo njegovo zgodovino. Pred iznajdbo črk je človek zapisoval pomembna dognanja s simboli ali dogovorjenimi znaki, ki so bili znani samo poznavalcem teh simbolov. Najbolj izoblikovana pisava s simboli, ki jo poznamo pri nas, so keltske rune, kjer s kombinacijo črk oziroma znakov lahko ustvarimo protokol magije, ali s sestavljanjem črk po določenem vrstnem redu naredimo talisman ali amajlijo.
Simboli in črke so nastali za oz. med duhovno in družbeno elito, za njeno notranjo uporabo, za prenos informacij, zapisovanje pomembnih dogodkov in podobno. Človeštvo je pozneje doseglo tako razvojno stopnjo, da je potrebovalo pisavo, in nastala je doba vsesplošnega zapisovanja, beleženja dogodkov in tehničnih dosežkov, ustvarjala se je neznanstvena in znanstvena literatura: povezave med kraji in ljudmi oz. narodi so ustvarjale večplastno komuniciranje.
Pred vsesplošno potrebo zapisovanja, ko človek še ni poznal črk, je zapisoval in shranjeval pomembna besedila s kombinacijo simbolov, dogovorjenih znakov in slik. Tako zapisovanje srečamo npr. v starem Egiptu; pisavo poznamo kot hieroglife in z razlago te pisave so egipčanska sporočila postala razumljiva.
Veliko pred civilizacijo v Egiptu, v predzgodovinskem času je človek prav tako imel potrebo po zapisovanju pomembnih dogodkov oziroma postopkov npr. za pridobivanje hrane in lastne varnosti. Pripadniki ljudske vrste niso bili tako številčni, kot so danes, ljudje so živeli v skupinah in niso imeli potrebe, da bi skrivali določena besedila, »tekst« so zapisovali na stene jam, kjer so živeli. To zapisovanje danes poznamo kot prazgodovinsko umetnost, ki jo znanost vsestransko preučuje. Po mojem je uprizarjanje slik na stenah daleč od tega, da bi bilo umetnost: vodja skupine je z risanjem po stenah jam sporočil neko spoznanje, izkušnjo, in ni želel razstavo svojih umetniških sposobnosti.