12.2. Pomen zapisovanja v slikah

Čeprav se v odkritih dokumentih jamskih umetnikov prepletajo načini zapisovanja s simboli, liki in prizori iz življenja, je razvidno, da je zapisovanje v obliki slik bila prvotna pisava. To je tudi razumljivo: človek je živel v skupinah sorodnikov, sosedi so bili daleč in člani skupine med sabo niso imeli potrebe po prikrivanju skrivnosti. Ti zapisi, slike na stenah jam, so imele namen jasno povedati članom skupine, kako se da z različnimi obredi pripeljati žival v past ali se pred nevarnimi živalmi zaščititi, kako nabrati sadeže; skratka, ta navodila so imela praktičen, življenjski, in šele potem umetniški namen.

Spontani način zapisovanja sporočil in misli, zapisovanje v slikah, je za naše možgane izvirna oblika izražanja in pomnjenja. Možgani, ko sprejmejo informacijo ali tekst v črkovnem besedilu, pretvorijo besede v slike in na slike reagirajo, kot se podobno zgodi pri prevajanju iz tujega jezika v drug jezik, ko tuje besede možgani najprej pretvorijo v materni jezik in nato začno proces prevajanja vsebine. Spodbudno je, da otroke učimo črk s podporo slik, da je npr. za črko H narisana hiša, za J narisano jabolko in za L ladja, kajti otroški možgani hitro reagirajo na slike hiše, jabolka ali ladje in si te simbole z lahkoto zapomnijo, ker si pri ponovnem srečanju npr. s črko j predstavljajo jabolko.