4.2. Stoja na glavi
Na Zahodu je premalo znano, koliko dobrega za zdravje človeka prinaša tehnika oz. vaja stoja na glavi ali po domače »stati na glavi«. Na Vzhodu imajo stojo na glavi, obogateno z določenimi meditacijskimi tehnikami za eno zelo pomembnih disciplin za vzdrževanje zdravja in ohranjanje prožnosti telesa. Gre za spoznanje, da skoraj vsi organi znotraj telesa visijo, da imajo obtočni sistemi organizma poti navzgor proti glavi in navzdol proti nogam in da je pri drži človeškega telesa zaradi zemeljske teže nastal enostranski razvoj vezi organov in mišic ter, da so se tako oblikovale lažje in težje poti v obtočnem sistemu telesa, ki potrebujejo občasno sprostitev teh napetosti.
S stojo na glavi spremenimo obremenjenost vezi notranjih organov telesa in pri obtočnih sistemih lažje poti postanejo težje in obratno. V možgane priteka pri tej vaji večja količina krvi, problemi z ožiljem pa se zmanjšujejo.
- Začetniki izvajajo vajo Stoja na glavi tako, da najprej izberejo primeren in dovolj velik prostor (brez pohištva okrog njega), pod glavo si postavijo zloženo brisačo in pri izvajanju vaje noge naslonijo na zid. Začetnik si lahko pomaga tudi tako, da ga nekdo drži za noge.
- Ko dobimo prakso, vajo izvajamo brez pomoči drugih in ne naslanjamo nog na zid, prosto vzdržujemo ravnotežje, noge so zravnane.
- Pri dobri usposobljenosti za izvajanje vaje Stoja na glavi dopolnimo vajo z dodatno držo telesa in sicer, da po določenem času zravnane noge skrčimo v kolenih, kolena razširimo; stopali se dotikata; to asano poznamo kot molitveni položaj nog. Nato se počasi z nogami zavrtimo v pasu enkrat na levo in drugič na desno.
- Za izbrance med izvajalci stoje na glavi predlagam, da na koncu vaje z nogami stopijo na tla preko glave; pri tem naj pazijo, da si ne poškodujejo hrbtenico. Vse vaje so enakovredne. Med njimi ni razlike: vseeno je, če izvajamo samo postopek opisan pod številko ena ali pod številko štiri. Čas za izvajanje vaj določamo po občutku tako, da nas ne obremenjuje.