4.3. Čiščenje z urino-terapijo

Največ nepotrebnih snovi za organizem se v človeškem telesu nabira v zadnjem organu prebavnega sistema, v debelem črevesu. Tu se neprebavljena hrana pripravlja za izločanje iz organizma v obliki blata; tu je nekakšno smetišče odpadnega materiala, polno nevarnih snovi in zajedalcev.

Redno odvajanje blata omogoča normalno odstranjevanje nevarnih snovi iz organizma; določene težave oz. ovire lahko nastanejo zaradi nepravilne prehrane, predvsem uživanja suhe hrane, zaradi stresov, ihte, psihičnih obremenitev, ipd.; v teh primerih se blato neredno odvaja in neprebavljena hrana se zadržuje ali ostaja v žepkih debelega črevesa. Iz debelega črevesa se v teh primerih blato ne izloča v celoti, prihaja novo blato in zgodi se, da kakšen delček ostane zalepljen na steno črevesa, zatrjen v obliki trde ploščice.

Pri odstranjevanju takih ploščic lahko nastanejo ranice na steni črevesa; hkrati, ko polno in nabreklo črevo meji na notranje organe v trebušni votlini nastaja možnost okužbe organizma in tudi pritiska na sosednje organe. V prejšnji razlagi zdravljenja raka sem omenil, da se rakaste celice formirajo prav v debelem črevesu. Ne le, da se ustvarjajo celice za razvoj raka, najhujše je, da se v organizmu nahaja nevarno žarišče, ki slabi organizem, ki lahko oslabi obrambni sistem telesa in je eden od najpogostejših vzrokov, da se v organizmu razvije marsikatera bolezen.

Poznal sem pacientko, ki mi je pripovedovala, da je dve desetletji stalno bolehala in pri osemintridesetih hudo zbolela. Imela je težave z zaprtjem; v bolnišnici niso mogli postaviti diagnoze; tri dni sploh ni odvajala blata; medicinsko čiščenje debelega črevesa ni pomagalo. Pri tem je hudo trpela in ob tem dobila vizijo, da ji lahko pomaga zaužitje olivnega olja. Spila je olje in nastalo je takšno čiščenje, da je mislila, da bodo vsi organi zleteli iz nje; blato je tako hudo smrdelo, da se ni mogla obvladati in je prosila naj ji zamašijo nos. Trdila je, da po tem čiščenju nikoli več ni bila bolna, tudi za gripo ne, čeprav je bila stara že enainosemdeset let.

Pretirano čiščenje debelega črevesa ni potrebno, organizem to dobro opravlja sam; občasno pa mu moramo pomagati, ker so živila, ki jih uporabljamo, polna zaščitnih kemikalij in je hrana za naš organizem težko prebavljiva.

Po moji oceni naj bi vsak posameznik vsaj enkrat na sedem let opravil čiščenje debelega črevesa. Preizkusi so pokazali, da klistirne tekočine, ki jih danes poznamo, niso vedno uspešne in da je najbolje uporabiti lastni urin, kot to določa tehnika urino terapije.

Priprava urina:

Urin zbiramo cel dan, in sicer tako, da ulovimo v lonček ali primerno posodo srednji tok urina (na začetku in na koncu uriniranja tekočina ni primerna). Urin ne sme biti starejši od 24 ur. Zbrati moramo dva in pol litra tekočine in če urina ni dovolj, dodamo v klistirno posodo prevrelo ohlajeno vodo ali kamilični poparek. Tekočino pogrejemo do temperature telesa tako, da klistirno posodo potopimo v vročo vodo.

Postopek terapije:

Po navodilih za urino-terapijo klistiranje debelega črevesa opravimo dve uri po zadnjem obroku, to je zvečer, sedem dni zaporedoma.

Pripravljeno posodo obesimo v kopalnici približno 2m visoko, spustimo zrak iz cevke, pokleknemo in se naslonimo na komolce: telo je ravno, zadnjica dvignjena. Tulec vtaknemo v anus in spustimo tekočino, da steče skozi zadnjik v črevo. Ko je vsa klistirna tekočina v črevesju, se obrnemo na desni in levi bok, dvigamo noge, rahlo masiramo trebuh v nasprotni smeri od teka urinega kazalca in ko ne moremo več držati zaprte zadnjične odprtine, sedemo na stranišče. Morebiti bo prva dva dni potrebno tekočino natočiti v črevo v dveh poskusih, oz. dvakrat, zaradi količine blata v njem; kasneje se bo posoda izpraznila v nekaj minutah.