7.2.1.3. Sluh

Sistem sluha, podobno vidnemu sistemu, dostavlja informacije iz zunanjega sveta, tako da prenaša zvočne signale, mehanična nihanja iz okolja, jih pretvarja v impulze in preko slušnega živca te impulze dovaja možganom kot informacijo. V slušnem sistemu se nahaja tudi sistem za ravnotežje, zato je potrebno pri meritvah upoštevati oba sistema.

Uho, kot organ za sprejemanje zvoka, je sestavljeno iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa. Zunanje uho je sestavljeno iz uhlja in zunanjega sluhovoda, ki sta preko bobniča povezana s srednjim ušesom, kjer so tri slušne koščice povezane s koščenim in membranskim labirintom notranjega ušesa. Ravnotežni organ se nahaja v notranjem ušesu. Sistem je dokaj kompliciran, zato se imenuje labirint in je odlično zaščiten pred zunanjimi poškodbami s svojo lego v senčnih kosteh glave. V polkrožnih kanalih je posebna tekočina in v njej indikatorji ravnotežja, ki zaznavajo vsak premik glave po principu nihanja nivoja tekočine v posodi.

Večino problemov slušnega sistema klasificiramo po njegovi razdelitvi na zunanje, srednje in notranje bolezni ušesa. Pri transformacijah lahko obravnavamo vsak del ušesa kot samostojen organ in mu posamično dovajamo življenjsko-kozmično energijo. Čeprav je uho mehanični senzor, močnih mehaničnih udarcev ne prenaša, premočni signali poškoduje posamezne organe in kot posledica slabše slišimo. Ne malokrat se zgodi, da z merjenjem ugotovimo, da pacient na eno uho slabše sliši, kar pomeni, da je bilo to uho pod premočnim vplivom signalov iz okolice ali da je pacient preživel kakšno izmed bolezni ušes.

Probleme slabega sluha rešujemo s slušnimi aparati, ki ojačajo zvočni signal tako, da ga sistem sluha registrira in prenese do možganov. Čeprav s slušnim aparatom registriramo signale iz okolice, lahko ti aparati poškodujejo uho in poslabšajo sluh. Pri uporabi slušnih aparatov je treba biti previden in le-te redno kontrolirati.

Različna vnetja, ki jih pogosto preležijo otroci, neprimerna uporaba tablet, mehanske poškodbe in podobno lahko oslabijo sposobnost prejemanja zvočnih signalov in pustijo trajne posledice na slušnem sistemu.

Energijo slušnega sistema generalno pregledamo za vse tri dele ušesa in za levo in desno stran in ugotovimo, koliko imajo življenjske energije. V primeru, da eden od treh delov nima dovolj energije, s ponovnim merjenjem določimo, kateri del tega sistema je brez energije in kaj je vzrok temu. Uporabimo IV. in V. pravilo, da dvignemo življenjsko energijo delu brez energije in kontroliramo energijo celotnga ušesa. Ko uho dobi energijo, jo vzdržujemo z rednimi tretmaji do ozdravitve.