7.2.1.5. Okus

Sistem okušanja ima več funkcij, kot tudi njegov glavni organ, jezik. Jezik ima večnamensko funkcijo in kot okušalni organ kontrolira kemijsko sestavo hrane. Nameščen je v ustni votlini; na njegovi zgornji strani se nahajajo senzorji za okus, ki registrirajo slano, sladko, kislo in grenko. Okus preko receptorja, okušalnih telesc – brbončic, ki se nahajajo v sluznici, zaznava predvsem tekoče sestavine v slini.

Slano in sladko jezik kontrolira z vrhom; rob jezika je občutljiv na kislo in koren jezika na grenko. Čutilne celice registrirajo raztopljen del hrane in preko živčnega nitja odvajajo signale, ki jih čutilni živec prenaša v možgane; možgani jih prejmejo, obdelajo in sporočajo svoje ugotovitve naprej, v našo zavest.

Jezik ima tudi pomembno nalogo registriranja toplega in hladnega ter dotika in bolečine; ker se nahaja v ustni votlini je sestavni organ ust in pripravlja hrano za požiranje. Drobljenje in požiranje hrane direktno vplivata na stanje jezika in njegovo pravilno zaznavanje okusa.

Kontrolo okusa izvedemo po normalnem postopku: najprej izmerimo koliko je po orgonski skali močna funkcija oz. registracija okusa. Brbončice za slano, sladko, kislo in grenko vzamemo kot različne organe okusa in jih vsako posebej kontroliramo, če ugotovimo, da z občutji za okus nekaj ni v redu.

Posebno pozornost moramo posvetiti kompletni ustni votlini in vplivom posameznih organov. V njej se izražajo mnoge bolezni: najpogosteje so prisotne bolečine v zobeh, dlesnih, vnetje mandeljnov idr.

Pri terapiji ni potreben sistemski pristop merjenja sistema okusa in ustne votline, dovolj je, da kontroliramo posamezno stanje okusa in delno stanje drugih organov v ustih. Zdravljenje sistema za okus in organov sistema izvedemo s IV. in V. pravilom.