8.2. Druga terapija: fizično telo
Cilj druge terapije ni samo ozdravitev pacienta in odprava bolezni, temveč kontrola in pomoč vsakemu oslabelemu sistemu oz. delu telesa, ki je oslabel zaradi vpliva vzroka za bolezen. Torej življenjski sistemi v telesu oslabijo pod vplivom poškodovane aure in to stanje, ko poškodba še ne pušča posledic na organizmu, definiramo kot drugo stopnjo v razvoju bolezni. Pacient se počuti kot da bi nosil ali trpel neko breme, je nervozen, brez volje in težko opravlja vsako fizično delo. Medicina registrira to stanje razvoja bolezni, in čaka, da pacient zboli; predvideva, da je vzrok temu stanju preobremenitev, stres, utrujenost in predpisuje različne vitaminske tablete ali antidepresive.
merjenjem po orgonski skali ali skrajšano po življenjski skali ugotovimo energetsko stanje vsakega sistema v organizmu in definiramo tri stanja:
Prvič:
funkcionalni sistem v organizmu ima energijo več kot tri, kar pomeni, da je zdrav in ni pod vplivom bolezni,
Drugič:
funkcionalni sistem v organizmu ima energijo manj kot tri; temu sistemu dvignemo energijo s transformacijskimi pravili in če po zdravljenju zadrži energijo več kot tri pomeni, da je to bil drugi stadij v razvoju bolezni, ko bolezen še ne pušče posledic na organizmu in sistema ni potrebno vzdrževati, in
Tretjič:
funkcionalni sistem v organizmu ima energijo manj kot tri in kljub transformaciji in kanaliziranju energije, te energije ni obdržal, kar pomeni, da je to tretji stadij, ko bolezen že pušča posledice na organih fizičnega sistema.
Za tretji primer poiščemo, kateri organ v sistemu ni obdržal energije, ozdravimo vzrok za takšno stanje oziroma ozdravimo vzroke za bolezen in na koncu dvignemo energijo v obolelemu organu. Oboleli organ funkcionalnega sistema organizma tokrat obdrži energijo in prav tako tudi kompleten sistem. Energijo organa in funkcionalni sistem telesa kontroliramo vsak drug dan in po potrebi dvigujemo njegovo življenjsko energijo s kanaliziranjem življenjsko-kozmične energije. To pomeni, da vzdržujemo življenjsko energijo v organu vse do ozdravitve, ko bo funkcionalni sistem, katerega del je bil oboleli organ, zadržal stalno življenjsko energijo in če jo merimo, bo imel po orgonski skali več kot tri.
V tem primeru, ko bolezen pušča posledice na organizmu, je terapevt vstopil na področje, kjer deluje tudi klasična medicina in je vsekakor treba upoštevati medicinska načela kljub temu, da je to, kar opisujem v tej knjigi »alternativno zdravljenje«. Pri vseh boleznih, za katere medicina ugotavlja, da so »neozdravljive«, medicinskih napotkov ni treba upoštevati: to so bolezni energij, oz. področje, ki ga medicinska veda še ne pozna. Opisal sem že primer bolezni raka, ko glavno težavo ne predstavlja vprašanje, kako to bolezen sanirati, temveč odkrivanje in odprava vzroka za bolezen ter posledice radikalnih metod medicinskega zdravljenja in načina obnašanja pacienta do bolezni.