8. Življenje brez bolezni

Skozi zgodovino lahko zasledimo misel, ki združuje Vzhod in Zahod, in sicer zavzeto iskanje nečesa, kar bi omogočilo dolgo in večno življenje. Na obeh straneh zemeljskih polobel, pri vseh kulturah znanih narodov, v vseh svetovnih religijah in načinih družbenega življenja, posebej v vladajočih strukturah in starih civilizacijah se izraža ena sama želja: kako doseči nesmrtnost. Ne glede na to, ali gre za primitivno ljudstvo ali visoko razvito civilizacijo, nam skozi pripovedovanje in zapise na ta ali drug način puščajo dokaze, da vsa živa bitja želijo eno in isto, postati nesmrtni vladar, in tako skorajda postati bog.

Vzhodni narodi, kolikor so nam na Zahodu znani njihovi postopki, pot k nesmrtnosti iščejo skozi duhovni razvoj, skozi meditacijo in odrekanje fizičnemu, zemeljskemu načinu življenja. Naj omenim samo primer iz visoko duhovno razvitih struktur indijske družbe brahmanov, ki se osamijo zasvojeni z meditacijo v goratih predelih dežele, pozabijo na hrano, higieno in skrbi: ne vidijo okolice in goli hodijo med ljudmi z enim samim ciljem: združitve z višjimi nivoji oziroma združitve z bogom.

Mnogi meditacijski sistemi z Vzhoda, ki jih danes poznamo pri nas, so bili slabo preneseni in zgrešeno izvajani, zato smisel meditacije in njen cilj večkrat slabo razumemo. Kajti naše razmišljanje je evropsko in vrednote Vzhoda improvizirano sprejemamo po naše, kar pri meditaciji da zelo slab rezultat, v mnogih primerih pa negativen učinek ali celo nepopravljivo škodo za poslušalce predavanj ter obiskovalce tovrstnih tečajev. Nasprotno pa s spoznanjem filozofije vzhodnih narodov in s sledenjem ciljem njihove meditacije in družbenega načina življenja lahko ugotovimo neomejeno željo, da bi se s pomočjo meditativnih tehnik in joge ločili od svojega fizičnega telesa, od materialnega načina življenja, in postali samo duhovno telo in si s tem pridobili nesmrtnost.

Na Zahodu zasledimo drugačne, bolj pragmatične primere iskanja nesmrtnega življenja. V Egiptu imajo faraoni posvečene grobnice, gradijo zapletene sisteme piramid, telo balzimirajo, pišejo pravila o obnašanju duše in so prepričani, da bodo na tak način živeli posmrtno. Rimski vladarji so se kopali v krvi mladeničev, prepričani, da se bodo s kopanjem v sveži mladi krvi pomladili in dolgo živeli. Poznamo primere, iz zgodovine narodov Južne Amerike, ki pri daritvah žrtvujejo otroka, kateremu s potezo noža izrežejo še živo srce; prepričani so, da jim bo ta postopek prinesel milost bogov in da jim bo bog podaril lepo in dolgo življenje. Pri nas, v Evropi, je najbolj znan izraz večne želje po nesmrtnosti iskanje t. i. svete krvi, Svetega Grala.

Orisani pogled na problematiko t. i. nesmrtnosti in žrtvovanja na Vzhodu in Zahodu bo morda izzval nasprotovanje zlasti posameznikov v znanstvenih krogih, ki so podkovani z literaturo in učenimi razpravami, sodobnimi filozofskimi pogledi, toda eno je zagotovo res: človek mora živeti fizično življenje, mora biti najprej zdrav, oz. mora živeti zdravo življenje, da bi si lahko želel da bi postal nesmrten, da bi postal posvečen, da bi postal bog.

V minulih letih terapevtske prakse sem zasledil tudi različne interese tistih, ki obiskujejo tečaje za zdravljenje z življenjsko-kozmično energijo: nekateri hočejo ozdravitev; drugi želijo nadaljevati in vzdrževati zdravo stanje organizma; tretji si želijo pot za duhovno rast, in četrti se zanimajo samo za vsebino tega nauka.

Moj pristop k temu vprašanju je usmerjen v iskanje načina, kako kot človek živeti zdravo življenje, kakršno mu je dano na Zemlji, kako uskladiti način življenja s pravili narave in živeti življenje srečno, brez bolezni. Hkrati sem ob tem pogledu in lastnem iskanju smisla življenja prišel do zaključka, da smo na Zemlji vsi odvisni od energije Zemlje, v katero smo potopljeni, torej od energije, ki jo vesolje vzdržuje in ki se nahaja povsod okoli nas, da nam daje življenje. Ob upoštevanju tega stanja in z ravnanjem po njenih zakonitostih bomo imeli zdravo in srečno življenje.

V primeru, da so nekatere znanstvene ali zgolj novinarske trditve točne, da bi človek po sedanjem načinu življenja lahko živel 130 let in da je človeški organizem sposoben za življenje celo do 360 let, bi lahko utemeljeno sklepali, da smo z današnjim ravnanjem ljudje bolj ali manj neusklajeni z naravo, ali celo bolni na duhovnem in na fizičnem nivoju.

Z analizo številnih tehnik in sistemov vaj za zdravo življenje, ki so danes znani v svetu, pridemo do zaključka, da so to večinoma parcialne in tudi komercialne tehnike, naravnane na vzdrževanje posameznih funkcij ali sistemov v človeškem telesu, ter da manj pozornosti posvečajo usmeritvi oz. načinu življenja brez bolezni, za podaljšanje življenjske dobe človeka. Ne samo z analizo omenjenih različnih tehnik in vaj za zdravo življenje, temveč skoraj pri vseh pri nas znanih alternativnih načinih zdravljenja pridemo do zaključka, da niti eden izmed teh sistemov ne da dobrega dolgoročnega oziroma celostnega rezultata. Vaje za ohranjanje zdravja so delno uspešne pri vzdrževanju fizične kondicije in posameznih funkcionalnih sistemov v organizmu, toda ne dajo usmeritve k pravemu načinu življenja brez bolezni.

Vsa alternativna zdravljenja so vezana na določen problem in imajo lahko delne uspehe na tem področju (logično le v primeru, da so bila pravilno izvedena). Pri nas tehnike za vzdrževanje zdravja večinoma improvizirano in nepravilno izvajajo, kar je zlasti vidno pri ezoteričnih znanjih prenesenih z Vzhoda: posameznikov, ki jih nestrokovno uporabljajo ali nerazumevanja pravega pomena vaj pustijo toliko stranskih učinkov in posledic na telesu izvajalcev, da se je pogosto najpametneje izogniti tovrstnim alternativnim tehnikam za splošno zdravje.

Posebnost našega prostora je tudi izdelava zaščitnih sredstev proti sevanju in proti vplivu škodljivih energij na telo. Izdelovalci zaščitnih sredstev gledajo na komercialno plat in se ne zavedajo, da so zaščitna sredstva namensko skonstruirana in da njihova nepravilna uporaba lahko prinese velikanske poškodbe v auri vsem tistim, ki se nahajajo v polju delovanja tovrstne zaščite, ne glede na to, kateremu posamezniku je namenjena. Nekatera podjetja podpirajo izdelavo zaščitnih predmetov in le-te najdemo na tržišču izdelane iz plemenitih kovin, kristalov, pozlačene in posrebrene, z obvezno posvetitvijo s strani posameznih, ne vedno preverjenih strokovnjakov. Mentalno programiranje za uspehe, rešitve težav, pušča težke posledice in skrajšuje življenje.

Izdelujejo in meditacijsko programirajo tudi plastične plošče z univerzalnim namenom, še celo za zdravljenje neplodnosti; nudijo zaščitne ali namensko izdelane spirale, piramide, kozarce, krožnike, steklenice, perilo, naprave, ki proizvajajo univerzalno energijo na osnovi kamene strele… Improvizacija pri izdelavi raznih simbolov, pripomočkov »amajlij« in talismanov, zlasti tistih z Vzhoda pri nas doživlja ekspanzijo…

Hiper proizvodnja teh slabih zaščitnih predmetov bo prekinjena takrat, ko se bodo ljudje zaradi posledic njihovega delovanja opekli in ko se bo dvignila raven izobrazbe oz. vednosti o tem problemu in namenu zaščite nasploh.

aradi vsega tega menim, da zaščitna sredstva, izdelana pri nas, ni smotrno uporabljati. Za zaščitna sredstva iz tujine pa bi morali vedeti, kako so bila izdelana, v katerem oz. kakšnem kulturnem okolju so nastala, in kakšen je njihov izvirni namen. Primer, ko člani krščanske skupnosti hodijo k islamskim hodžam po zaščitna sredstva, je tipičen primer popolnega neskladja, nerazumevanja načela zaščite in nepravilne uporabe določenih znanj ali simbolov. V islamskih deželah je znana tehnika izdelave zaščite vernikov s pomočjo ustreznih citatov iz molitev iz »Korana«; ta zaščita deluje do tri mesece, nakar jo je potrebno obnoviti. Hodže so se tudi naučili tržnega razmerja in izdelujejo zaščite tako, da kopirajo določene dele molitev oz. strani iz »Korana« in izdelujejo zaščito tako, da papir zvijejo v trikotno obliko, ga oblepijo z več sloji samolepilnega traku in tak izdelek ponujajo kot univerzalno sredstvo zaščite. Te trikotnike lahkoverni ljudje kupujejo, jih nosijo prilepljene na telo; v primeru neplodnosti jih prilepijo na popek; da bi zaščitili bivalne prostore jih postavijo pod vrata in nad vrata stanovanj, jih nosijo v denarnici, skrito in neskrito. Najhujše je to, kar se je v praksi večkrat pokazalo, da paciente, ki uporabljajo ta sredstva, ni možno ozdraviti, ni možno odpraviti vzrokov za njihovo bolezen, če pred tem ne nevtraliziramo škodljiva delovanja te navidezne in neprimerne zaščite.

Ne morem se izogniti slabemu občutku tudi v primeru zdravljenja z bioenergijo, ki jo vede ali nevede uporabljajo danes številni alternativni zdravilci, in negativnih posledic tega zdravljenja. Logično razmišljanje, da terapevtova energija ni enaka energiji pacienta, da vaša energiji ni enaka sosedovi, narekuje sklep, da s svojo lastno energijo ne moremo zdraviti eden drugega. Hkrati pri prenosu lastne energije na drugega prenašamo tudi svojo bolezen nanj in pri prevzemu njegove energije prevzamemo tudi njegovo bolezen nase, in z zdravljenjem tretjega s to boleznijo okužimo še njega. Večino zdravilcev z bioenergijo lahko prepoznamo, ker nosijo na rokah različne prstane, zapestnice in debele verižice. Nekateri so še celo tako domišljavi, da verjamejo da so dosegli tako visok nivo in da izdelujejo srebrne obeske s svojim podpisom in jih prodajajo pacientom za srečno življenje. Žalosten je primer, ko zdravilec ponuja pacientom verižice z obeskom s svojo podobo, podpisom ali različno kombiniranimi simboli, s čimer se želi postaviti na mesto boga.

Moj pogled na izbor načina, ki bi omogočil življenje brez bolezni, izhaja iz zgoraj omenjenih spoznanj, da človek danes živi neusklajeno z naravo, da je bolj ali manj bolan, da je sedanji sistem vzdrževanja zdravja nedorečen. Zato menim, da je nujno pred izbiro kakršnegakoli sistema ali tehnike, ki trdi, da bo uporabniku zagotovila zdravo življenje, vsakega kandidata pregledati, in (če je potrebno) tudi ozdraviti ter ga podrobno seznaniti s posledicami alternativnega prijema.

Človeški organizem ima dovršen in uspešen obrambni sistem za vzdrževanje zdravja, ki je pri opravljanju svoje osnovne naloge: zaščite organizma neuspešen, le v primeru bolezni. Mislim, da smo z opredelitvijo, ko pomagamo temu sistemu v stanju bolezni in ko v primeru zdravja vzdržujemo njegovo sposobnost obrambe, izbrali pravo pot k dosegu našega cilja: življenju brez bolezni. Ostane nam samo še to, da sprejmemo načelo, da je človeški organizem in njegova življenjska energija ali aura odvisen od energije, v katero smo potopljeni in v kateri živimo, to je življenjsko-kozmične energije. Ne bo odveč, če tu omenim že tolikokrat ponovljeno in preverjeno trditev, da življenjsko-kozmična energija, ki nam daje življenje, nima stranskih učinkov, da je delovanje te energije, ko jo telo potrebuje, božansko, in da se v primeru, ko ima telo dovolj življenjske energije z njenim delovanjem na telo ne zgodi nič negativnega.

Obrambnemu sistemu organizma, ko potrebuje življenjsko-kozmično energijo, pomagamo s kanaliziranjem energije v organizem, ali kot sem to že pojasnil, s transformacijskimi pravili. Prav tako obrambno sposobnost organizma vzdržujemo s kontrolo organizma in po potrebi kanaliziramo življenjsko-kozmično energijo v tisti del telesa, ki nima življenjske energije.

Pri zdravljenju ali vzdrževanju zdravja bomo uspešni samo, če opravimo vse faze zdravljenja, od vzroka za bolezen do zadnje faze, ko bolezen že pušča vidne posledice na organizmu. Tako so bile v prejšnjih poglavjih definirane tri stopnje razvoja bolezni in sicer:

(1) sklop vzrokov, ko nastane poškodba v energetskem telesu; za zdravljenje smo spoznali tehniko terapije energetskega telesa oz. prvo terapijo

(2) vmesno stanje, ko vzrok za poškodbo energetskega telesa začne delovati na fizično telo in še ne pušča posledic na organih in sistemih v organizmu, ter

3) bolezen, ko na fizičnem telesu nastanejo vidne posledice, poškodbe, ko je organizem v nevarnosti; potrebni sta terapija fizičnega telesa oz. druga terapija.

Prva terapija je zdravljenje energetskega telesa in druga terapija je zdravljenje fizičnega telesa; bolje povedano, s prvo in drugo terapijo razbremenimo obrambni sistem telesa in mu damo moč, da premaga vsako bolezen, da vzdržuje zdravje.

Medicinska veda se praviloma ne ukvarja s prvo stopnjo, z vzroki za bolezen, in ne s poškodbami energetskega sistema; prav tako se ne ukvarja z drugim stanjem, ko poškodbe energetskega sistema delujejo na fizično telo; uspešna je le pri tretjem stanju, ko poškodba ali bolezen pušča vidne posledice na organih in sistemih fizičnega telesa. Medicina mora napraviti korak naprej in začeti raziskave na nefizičnem, energetskem telesu človeškega organizma.