11.3. Sistematski pristop k iskanju
Pred kratkim me je poklical eden mojih učencev in me prosil, naj pridem predavat o življenjsko-kozmični energiji v Opatijo na Hrvaškem in obljubil, da bo pripravil vse potrebno samo da naj pridem. Dodal je, da bodo predavanja samo za izbrano skupino ezoterikov, ki se že dolgo časa ukvarjajo s pristopi do sproščanja, kreativnosti, samorealizacije, izletov in skupinskih meditacij. Večina jih želi spoznati metodo zdravljenja z življenjsko-kozmično energijo; njihov vodja je prebral vse moje knjige in podal pozitivno mnenje o mojih pogledih na duhovni razvoj posameznika.
Predavanja so organizirali v privatni hiši, ki je imela velik montažni prizidek in v njem večji prostor in dve majhni pisarni. Dvorana za predavanje je bila zgrajena za te namene in dvajset poslušalcev je lahko sedelo v krogu. Idealno mesto za predavanja, ustvarjalne delavnice, za izvajanje vaj in joge, kajti nahajalo se je v mirnem okolju v naravi, daleč od prometa, kar je zelo primerno za skupinske meditacije.
Pred predavanjem sem se odločil, da bom prostor za predavanje očistil, ozdravil, in bil sem presenečen: kljub, temu da so v tem prostoru izvajali vaje in meditacije je bilo v njem veliko škodljive energije. Izvedel sem standardni program informiranja udeležencev o zmožnostih življenjskokozmične energije, ki nam daje življenje, in njene uporabe za vzdrževanje zdravja in zdravljenje bolezni. Poudaril sem, da ta sistem celostnega zdravljenja nima negativnih stranskih učinkov, pacient ozdravi ali se ne zgodi nič. Metoda omogoča odstranjevanje vzrokov za slabo fizično stanje, kajti pacientovo energetsko in fizično telo zdravimo tako, da pacienta usposobimo da sam uspešno obračuna z nevšečnostmi oziroma z boleznijo. Nato sem odgovarjal na nešteta vprašanja s področja življenja in ezoterike. Hitro smo se dogovorili za organizacijo tečaja za terapevta z življenjsko-kozmično energijo čez dva meseca.
Med tem tečajem me je udeleženka srednjih let prosila za pomoč, ker je njena nečakinja izginila, rekoč, da jo iščejo že tri tedne, da so mejni organi na izhodih iz države poostrili kontrolo prehoda preko državne meje, vendar da je vse brez uspeha in da o dekletu ni sledu. Nečakinja je bila stara šestnajst let, izrazito lepe postave, nadarjena za ples, članica lokalnega folklornega društva in dobra učenka. Živela je z materjo in dvema sestrama precej revno, ker je oče pred tremi leti izgubil življenje v prometni nesreči. Mati ni dovolila da se javno objavi njeno izginotje, za njeno iskanje ni pridobila ohrabrujoče podpore sorodnikov, le njen stric, očetov brat, jo je iskal dan in noč. Dogovorili smo se za sestanek z njim čez dva dni, da bi medtem lahko naredil analizo in prišel do določenih zaključkov; hkrati sem pojasnil, da jaz zdravim in da ne iščem pogrešanih ljudi, toda ker zakonitosti iskanja poznam naj bo to z moje strani dobrohoten prispevek.
Prvi korak
Izdelal sem spisek vseh, za katere so mi povedali, da so bili v povezavi s pogrešano: ožji in daljni sorodniki, prijatelji, sošolci, člani folklornega društva in naključne osebe. Z diagnosticiranjem njihovega zdravja in na osnovi odkritja njihovih značilnih lastnosti sem izločil vse tiste, ki niso imeli posebnega vpliva na pogrešano.
Presenečenj je bilo veliko, na primer njena mati je po grobi oceni največ prispevala k izginotju svojega otroka; zaradi nekaterih izrazitih lastnosti in osebnega nagnjenja matere ni bilo možno izdelati natančne diagnostike njenega telesa. Za to sta obstajala dva možna vzroka, in sicer da je bila pod močnim vplivov škodljivih energij ali da je sama izvajala protokole s škodljivimi energijami. Prvi vzrok je zahteval podrobno zdravljenje celotne družine, njihovih bivalnih prostorov in kraja, kjer so delali. Drugi vzrok je za zanesljive ugotovitve problematičen, ker je treba preiskati njene čarovniške sposobnosti, morebitno članstvo v tajnem društvu, sposobnost za vodenje skupin, ki se ukvarjajo s škodljivimi energijami, možnost da je sodelovala pri obredih, pri katerih so žrtvovali živali ali celo otroke stare do dveh let, ali je vplivala z energijami na nosečnice, ali je bila članica ali organizator različnih maš in ritualov v templjih in podobno. Dobil sem informacijo, da redno hodi k ženski, ki prerokuje iz kart, in na osnovi tega podatka sem jo izločil iz skupine povezanih s pogrešano oziroma hčero.
Drugi korak
Na osnovi pridobljenih spoznaj sem moral ugotoviti, ali je dekle pobegnilo v neznano zaradi lastnih problemov, ali je bila zaradi dekliške lepote odpeljana v kriminal in prostitucijo. Pokazalo se je, da je bila nasilno odpeljana na različne skrite lokacije, kjer so jo urili za določena namenska opravila in kazalo je, da jo pripravljajo za prostitucijo. V takšnem primeru je treba določiti število sodelujočih oseb pri ugrabitvi in izrisati na zemljevidu njihove lokacije, kraje skrivanja in urjenja. Vpletenih je bilo pet oseb, katere sem označil s številkami, določil njihovo poreklo oziroma kraje, kjer so živeli in preživljali mladost. Narisal sem mesta možnih lokacij in poti premikov, ter jih primerjal s podatki o osebah vpletenih v ugrabitev. Podrobna analiza je pokazala, da so pogrešano iz Opatije odpeljali proti Lovranu, potem v Pulj, v manjšo vas v skalovju Učke in v Buje. Glede na to, da moramo pri merjenju in določanju lokacij upoštevati vplive osebnih podatkov ugrabiteljev in mest skrivanja ni bilo dvoma, da so tako določena mesta povezana z ugrabitelji in da iz tega lahko logično sklepam, kam naj bi pogrešano osebo odpeljali.
Tretji korak
Srečal sem se s stricem pogrešane in mu pojasnil, da nimam zbranih dovolj rezultatov, da bi natančno določil kraj, kje je njegova nečakinja, kajti največ indicev kaže na to, da se selijo iz dneva v dan in hitro spreminjajo kraj bivanja. Niko, tako mu je bilo ime, mi je povedal, da je obiskal vse kraje, kjer naj bi jo kdo v zadnjem času opazil, da je od sorodnika dobil podatek, da so mejni organi poostrili kontrolo prestopa meje, da jo policija povsod išče, ter da nobena od sošolk in prijateljic nič ne ve ali noče povedati, da se očitno ne upajo izpostavljati, da je tudi najboljša prijateljica tiho, čeprav je zadnja kontaktirala z njo. Vse je kazalo da je pogrešana v rokah organizacije, katera ima svoje ljudi v državnih službah in uigrane poti za ilegalni prestop meje.
Odločil sem se za sistem presenečenja, vendar tega stricu nisem povedal. Poslal sem ga v vas pod Učko, v lovsko kočo ker da je pogrešana skrita v njej. Opozoril sem ga, da naj jo ne išče sam in mu predlagal da s seboj vzame zaupanja vrednega kolega ali sorodnike, ki imajo orožje, da naj nikomur ne govori o tej akciji in da naj se odpravi že zgodaj zjutraj. Naj bodo previdni, po obisku lovske koče pa naj še pregledajo bližnji samostan: v primeru, da dekleta ne najdejo, naj obvestijo policijo, da so dobili obvestilo, da se pogrešana nahaja v tem naselju in da so je prišli iskat.
Četrti korak Drugi dan sem se srečal z Nikom, ki mi je povedal, da na omenjenih točkah niso nič našli, planinska koča na Učki je zaprta že nekaj let; v samostanu so bili zelo prijazni in so jih peljali skozi njihove prostore, toda tudi pri njih ni bilo vidne sledi o pogrešani. Niko je pripeljal na sestanek svojega bratranca, doma iz Buj, ki je dodal, da so obvestili policijo in da jim je načelnik policije svetoval, naj pogrešane ne iščejo sami, ker so za tovrstne zadeve pristojni in usposobljeni oni, in da naj o nadaljnjem iskanju vedno obveščajo varnostne organe.
Opazil sem da sta Niko in njegov bratranec imela za pasom orožje, da sta bila razočarana in da nista povsem iskrena. Bil sem zadovoljen, ker je moje presenečenje uspelo, saj so vsi, policija, cerkev oziroma samostan, upravni organi, okolica in meščani dobili sporočilo, da sorodniki pogrešane lahko obiščejo vsak kraj. Še enkrat sem Niku in bratrancu pojasnil, da se ukvarjam z zdravljenjem in da jima tu zgolj pomagam ter, da sta naredila največ kar se je dalo. Predlagal sam jima, da takoj obiščeta Iko pri Lovranu in pogledata, če je mogoče tam dobiti še kakšen podatek o pogrešani.
Na vprašanje, kako bi jaz ukrepal, če bi bil na njegovem mestu, sem odgovoril, da bi te predloge takoj uresničil ter da bi vsa sredstva, katera so mi na razpolago, uporabil pri iskanju: najel bi privatnega detektiva, ki bi mi omogočil dostop do podatkov policije in upravnih služb, kateri državljanom sicer niso dostopni.
Pokazalo se je, da sem bil samo jaz zadovoljen z doseženim, tudi tista sorodnica, ki me je prosila za pomoč je izjavila, da je razočarana, ker je sto odstotno verjela in mislila, da bodo dekle našli v tej vasi.
Peti korak
Akcija presenečanja je delovala; na nivoju duš sem ugotovil, da večina tistih, ki so sodelovali pri ugrabitvi dekleta razmišlja o posledicah svojega početja. To je bil pravi trenutek za terapevtski poseg: z energijami sem vplival na ekipo, ki je pomagala, in na dekle in na vse vpletene osebe, ki so občasno pomagale. Dekle sem ozdravil na vseh nivojih energetskega in fizičnega telesa in ji vzbudil željo, da se vrne domov, ker pogreša sorodnike, prijatelje, sošolce in okolje, kjer je živela. Na tiste osebe, ki so občasno pomagale ugrabiteljem, sem energetsko vplival z zdravilnimi transformacijskimi pravili življenjsko-kozmične energije, da so dobili občutek strahu pri prepovedani akciji in da niso več želeli sodelovati.
Pet ugrabiteljev oziroma pomagačev sem ozdravil in prilagodil, da ne bodo več nagnjeni k takim kriminalnim dejanjem. Predvideval sem, da se med sabo dogovarjajo o možnih odločitvah, zato sem vplival na njihova mnenja in jih razdružil, da niso bili enakih misli, predlogi za akcije so bili različni, vsak je imel drugačen predlog. Deloval sem na vsakega posamezno in mu ustvaril občutek, da je akcija propadla, da je le vprašanje ur, kdaj jih bodo odkrili in da naj skupaj pridejo do spoznanja, da je treba punco vrniti domov. Zlasti koncentrirano sem moral vplivati, da ne bi uresničili želje za njeno likvidacijo ali neko drugo zlobno delo. Na koncu so meritve pokazale, da je bil učinek presenečenja odličen, da so vsi, na katere sem energetsko deloval, sprejeli te vplive in da bodo pogrešano dekle vrnili materi.
Konec iskanja
Niko se ni oglasil pet dni. Poklical sem sorodnico, ki me je prosila za pomoč. Odgovorila mi je, da je dekle prišlo domov po intervenciji zasebnega detektiva, ki je včasih služboval v policiji. Z ekipo policije iz Pulja so do zob oboroženi pripravili vpad v romsko naselje, oddaljeno 20 km. Dan pred njihovo akcijo sta dve Romkinji dekle pripeljali na policijo in dali izjavo, da je punca sama prišla v njihov tabor in da je cel čas delala v njihovem bifeju. Pogrešana ni hotela dati nobene izjave, samo molčala je in niso je mogli prepričati, da karkoli pove o postopkih in dnevih njenega odhoda od doma. Niko je bil srečen, da je dekle našel, in kot je povedal, se je s tem oddolžil umrlemu bratu, ki bi zanj v podobni situaciji storil enako.
Povedal sem sorodnici, da so lahko vsi skupaj zadovoljni in srečni, kajti če Niko ne bi bil tako odločen se dekle ne bi vrnilo in, končno, vzpostavilo pristne stike z družino. Povedala mi je, da se je Niku odsotnost zaradi iskanja punce maščevalo pri poslu in da je odpotoval v Zagreb: pokliče me, ko se vrne. Malo sem jo potolažil zaradi nepričakovanega poteka dogodkov z besedami, da je edino pomembno, da je akcija uspela, da je dekle doma in da je ta srečen konec iskanja vir lepih občutkov.
Niko se ni javil tri tedne in poklical sem ga po telefonu. Začutil sem, da mu je nerodno, ali da je v neki družbi in se ne more sproščeno pogovarjati. Obljubil je, da me bo povabil na pijačo in da bo pripeljal tistega sorodnika, ki mu je pomagal pri iskanju dekleta, na zdravljenje. Premeril sem Nikove energetske nivoje in ugotovil, da ni pripravljen za odkrit pogovor, ker dvomi v metodo iskanja pogrešanih oseb z življenjsko-kozmično energijo. Ostal je v precepu med zaupanjem v mojo metodo iskanja pogrešanih oseb in željo, da se bi mi zahvali: bolj se je nagibal k mislim, da je privatni detektiv sam rešil celo zadevo.
Na začetku akcije sem prosil Nika, naj nikomur ne pove za mojo pomoč pri iskanju pogrešanega dekleta, in dobil sem občutek, da se Niko ne bo več oglasil. Res se ni javil niti po telefonu. Tudi člana njegove družine nisem več srečal in tudi nisem imel nobene potrebe, da bi jih še kontaktiral.