10.5. Pristop k zdravljenju
Pristop k zdravljenju mora temeljiti na načelu, da zdravilec s svojim terapevtskim početjem pomaga obolelemu, da sam premaga bolezen. V prejšnjih poglavjih smo definirali tri stanja bolezni:
poškodba na energetskem telesu;
poškodba, ki deluje na fizično telo;
in poškodba, sedaj bolezen, ki pušča svoje negativne posledice na fizičnem telesu.
Iz navedenega sledi, da je potrebno pacientu kot prvo ozdraviti in povečati njegovo lastno energetsko telo – auro; kot drugo, pristopiti k zdravljenju oslabelih funkcionalnih sistemov fizičnega telesa; in kot tretje, pristopiti k obračunu s posledicami bolezni na določenem organu. Ta vrstni red bomo uporabili za izdelavo tretmaja zdravljenja.
- Najprej s kanaliziranjem, transformacijami ozdravimo in osnažimo bioenergetsko telo - auro, oziroma naredimo terapijo na energetskem telesu. S tem razbremenimo obrambni sistem telesa in dosežemo, da novi zunanji vplivi ne delujejo na bioenergetsko telo - auro.
- Drugo: po preteku najmanj 24 ur naredimo terapijo za zdravljenje funkcionalnih sistemov fizičnega telesa, in sicer za funkcionalne sisteme kot so živčni, dihalni, obtočni, odtočni, prebavni, reproduktivni in tako dalje.
Omenjeni čas premora v trajanju 24. ur je potreben, da se prepričamo, da je bila prva terapija, terapija bioenergetskega telesa – aure, uspešna, oziroma, ali se je pojavila neka druga skrita poškodba, in ali je pacient zadržal močno auro.
Terapija nam omogoča, da razbremenimo obrambni sistem pacienta, da prenese male poškodbe zdravih funkcionalnih sistemov, katere obvladuje, in da diagnosticiramo oboleli organ.
S prvo in drugo terapijo lahko pomagamo nekako 85. odstotkom vseh pacientov, zato je pomembnost teh terapij velika.
- Tretjič: začnemo zdraviti oboleli organ. S svojim terapevtskim posegom v načelu vzdržujemo življenjsko energijo zdravega organa in čakamo, da organizem sprejme to stanje, oziroma, da sprejme energijo in sam ozdravi bolni organa. Postopek teče preko genetskih kod in obrambnega sistema organizma.
Sodelovanje s klasično medicino je dostikrat nujno potrebno, še posebej, če je bolezen že uničila organ, kot je to npr. slepič, žolč in podobno, in ga moramo kirurško odstraniti iz organizma.