10.5. Pristop k zdravljenju

Pristop k zdravljenju mora temeljiti na načelu, da zdravilec s svojim terapevtskim početjem pomaga obolelemu, da sam premaga bolezen. V prejšnjih poglavjih smo definirali tri stanja bolezni:
poškodba na energetskem telesu;

poškodba, ki deluje na fizično telo;

in poškodba, sedaj bolezen, ki pušča svoje negativne posledice na fizičnem telesu.

Iz navedenega sledi, da je potrebno pacientu kot prvo ozdraviti in povečati njegovo lastno energetsko telo – auro; kot drugo, pristopiti k zdravljenju oslabelih funkcionalnih sistemov fizičnega telesa; in kot tretje, pristopiti k obračunu s posledicami bolezni na določenem organu. Ta vrstni red bomo uporabili za izdelavo tretmaja zdravljenja.

Omenjeni čas premora v trajanju 24. ur je potreben, da se prepričamo, da je bila prva terapija, terapija bioenergetskega telesa – aure, uspešna, oziroma, ali se je pojavila neka druga skrita poškodba, in ali je pacient zadržal močno auro.

Terapija nam omogoča, da razbremenimo obrambni sistem pacienta, da prenese male poškodbe zdravih funkcionalnih sistemov, katere obvladuje, in da diagnosticiramo oboleli organ.

S prvo in drugo terapijo lahko pomagamo nekako 85. odstotkom vseh pacientov, zato je pomembnost teh terapij velika.

Sodelovanje s klasično medicino je dostikrat nujno potrebno, še posebej, če je bolezen že uničila organ, kot je to npr. slepič, žolč in podobno, in ga moramo kirurško odstraniti iz organizma.

arrow_right_alt